Pri Mladinski knjigi tudi Murakami, Eco in Harper Lee

Tokrat so pri založbi poskrbeli za prevod zadnjega Murakamijevega romana, ki je v izvirniku izšel leta 2013. Tudi pričujoči roman je kot večino Murakamijevih del iz japonščine prevedel Aleksander Mermal. Brezbarvni Tsukuru Tazaki in njegova leta romanja je po besedah urednika zbirke Andreja Ilca eden njegovih "bolj normalnih romanov, kjer ni govorečih mačk". Po Ilčevem mnenju je še najbližje prvim avtorjevim romanom, kot je denimo Norveški gozd. V romanu je precej referenc na glasbo, med drugim omenja tudi skladbo Franza Liszta Leta romanja v izvedbi pianista Lazarja Bergmana.

Nulta številka je zadnji roman slovitega italijanskega pisatelja in filozofa Eca, ki je preminil 19. februarja. Kot je spomnil Ilc, je v slovenskem prevodu dostopnih vseh sedem njegovih romanov. Vasja Bratina, ki je poskrbel za vse prevode razen prvega - Ime rože, je povedal, da ga je Eco dal v tisk, ko je že vedel, da je neozdravljivo bolan, zato je morda tudi nekoliko krajši od drugih. Osnutek romana je sicer nastal že v 90. letih, a ga je Eco zaradi podobnosti Foucaultovega nihala "pospravil v predal", je povedal prevajalec. Opozoril je na globoko sporočilo romana, ki govori o eroziji enega od stebrov novinarstva.

Harper Lee, avtorica kultnega romana Če ubiješ oponašalca iz leta 1960, ki je umrla istega dne kot Eco, je leta 2015 presenetila z novim romanom, ki ga je sicer napisala pred omenjeno uspešnico. Roman, za katerega si je pisateljica izbrala stavek iz Izaijeve knjige Svetega pisma "Pojdi, postavi stražarja", je postavljen 20 let po dogajanju v prvem romanu. Protagonistka Jean Louise Finch, zdaj že odrasla Scout, se iz New Yorka odpravi v rodno Alabamo na obisk k svojemu očetu Atticusu. Prevajalka Polona Glavan, ki je na novo prevedla tudi avtoričin prvi roman, ga je označila za manj pravljičen oz. za "knjigo deziluzij".

Francoska avtorica Muriel Barbery, po poklicu filozofinja, se je po uspešnici Eleganca ježa lotila fantazijskega romana Življenje vilinov, ki je po Ilčevih besedah povsem drugačen od omenjene knjige. Prvi del romana, ki mu bo sledilo nadaljevanje, prinaša zgodbo o dveh deklicah, sirotah s čudežnimi močmi. Kljub domišljijskemu svetu, ki ga obvladujeta narava in glasba, pa je roman prežet s poezijo in avtoričinim filozofskim razmišljanjem, je povedala prevajalka Saša Jerele.

Angleški pisatelj Chris Cleave je roman Zlato postavil v čas olimpijskih iger v Londonu. Čeprav si je za ozadje izbral svet športa, pa je avtor, po izobrazbi psiholog, v delo mojstrsko vpletel človeške zgodbe s prevarami, ljubeznimi in boleznimi, je povedal Ilc. Za prevod je poskrbela Miriam Drev.