Venezuelski umetnik Yucef Merhi za STA: Ljubljana ponuja veliko možnosti

Merhi, rojen leta 1977, je študiral filozofijo v Caracasu in New Yorku, kjer je končal tudi magisterij iz interaktivnih telekomunikacij. Slovi kot prvi ustvarjalec, ki je na ogled postavil umetniško delo, ki je vsebovalo konzolo za igranje videoiger, Atari 2600. Kot pionir digitalne umetnosti je ustvaril široko paleto del, ki vključujejo elektronska vezja, računalnike, sisteme videoiger, zaslone na dotik in druge naprave. Razstavlja po vsem svetu.

Umetnik, ki je leta 2013 z delom Popolni jezik sodeloval na 30. grafičnem bienalu Prekinitev - delo je doniral v zbirko MGLC-, je v Ljubljani ustvaril deli Binarna Zdravljica in Wikiljana.

Ko je pred približno tremi tedni prišel v Slovenijo, je obiskal središče Ljubljane s Prešernovim spomenikom in se zaljubil v zgodbo o Prešernu in Juliji. Ko se je vračal v grad Tivoli, je na Čopovi ulici opazil besedilo, vgravirano na pločniku v zlatih kaligrafskih črkah in izvedel, da je to besedilo slovenske državne himne - Zdravljice. V tistem trenutku ga je prešinilo, da jo mora nekako vključiti v svoje ustvarjanje.

Lani je razvil sistem, s pomočjo katerega je mogoče katero koli besedilo prikazati kot geometrijski vzorec. Besedilo najprej prevede v binarno kodo, nato ničle in enice nadomesti s črtami, pretvori podatke v format vektorske grafike in nato stisne podobo v en sam neprekinjen blok in ta postopek je uporabil pri Zdravljici. Vendar grafike ni izdelal s tiskarsko barvo, ampak je podobo na papir prenesel s pomočjo tehnike reliefnega tiska.

Wikiljana pa temelji na sistemu vizualizacije podatkov datagram, ki ga je Merhi zasnoval v poznih 90. letih minulega stoletja. Delo sestavlja šest prozornih plošč iz pleksi stekla, razporejenih v notranjosti bele škatle z merami 30 krat 30 centimetrov. Vsak sloj vsebuje podatke, natisnjene v drugi barvi.

Podatki - delo sestavljajo diplomatski telegrami, ki se nanašajo na Slovenijo, zlasti Ljubljano - po Merhijevih besedah izvirajo iz organizacije Wikileaks. Večinoma so bili zaupni in namenjeni ameriškim obveščevalnim agencijam.

Poleg tega za slovensko-angleško zbirko vodičev Ljubljana osebno pripravlja vodnik po slovenski prestolnici. Umetnik, ki je Ljubljano tokrat obiskal prvič, pravi, da je eno najlepših mest, kar jih je kdajkoli videl. Drobne knjižice ne namerava zastaviti kot klasičnega turističnega vodnika, ki bi bralca pospremil na ogled mestnih znamenitosti.

Po teh tednih, kot pravi, še vedno pravzaprav zelo malo ve o mestu. Če bi hotel resnično razumeti življenje v njem, bi moral tu živeti vsaj leto dni. Seveda bi lahko pisal o istih lokacijah, o katerih so v doslej objavljenih vodnikih spregovorili drugi avtorji, vendar tega noče. "Mislim, da pri tem tudi ne bi bil uspešen," je dejal.

"Ko sem prišel v Ljubljano, se je zgodilo nekaj čarobnega. Spoznal sem vrsto izjemnih ljudi, in to ne le Ljubljančanov. Eden med njimi je zagotovo Miklavž Komelj, potem je tu Vuk Ćosić, so pa še mnogi drugi, ki niso tako zelo poznani širši javnosti. Eden takšnih je tiskarski mojster Slavko Pavlin iz MGLC, ki zelo veliko ve o Ljubljani, pa tudi Sloveniji," je povedal Merhi.

Zaprosil jih je, naj zapišejo svoje zgodbe, njegova vloga pa bo kuriranje spominov in anekdot ljudi, ki so, tako Merhi, "tisti, ki portretirajo Ljubljano". "Ljubljano resda opredeljujeta njena arhitektura in zgodovina, vendar je veliko več kot to, mesto so tudi ljudje," poudarja umetnik.

Po njegovih beseda ima sicer vsako mesto nekaj posebnega, kar pa ni nujno estetsko, lahko je tudi kaotično. Caracas je denimo resnično lep, a je tudi zelo nevaren. Ljubljana pa je edinstvena s svojo bogato zgodovino, prepletom arhitektur in spomenikov različnih obdobij, jezikom, ki ga sliši na ulici. Vse se lepo zliva skupaj v organsko celoto.

Med bivanjem v Ljubljani si je ogledal več muzejev in galerij. Presenetilo ga je, da so vsi javne institucije. V New Yorku so večinoma zasebne, nekaj je tudi neprofitnih galerij in muzejev, ki pa so organizirani bolj kot fundacije, je pripomnil.

Kar je videl, se mu je zdelo dobro, na ustreznem nivoju. "Obenem pa gre na nek način za ograjeno vizijo znotraj umetnosti, ki se ukvarja s svojo lastno zgodovino, s svojim lastnim branjem zgodovine umetnosti in umetnostnih gibanj, ki se mi zdi zelo privlačna," je dodal.

Ima pa Ljubljana tudi kraje, kot sta nekdanja tovarna Rog ali AKC Metelkova mesto, ki so v današnjem svetu redkost. Kapitalizem jih je namreč večinoma pretvoril v muzeje, butike ali nakupovalne centre. Ljubljana tako po njegovem prepričanju ponuja veliko različnih možnosti, pa ne le Ljubljana, tudi Celje, ki ga je obiskal v času svojega bivanja v Sloveniji. Očaralo ga je s svojo zgodovino, muzeji, galerijami in še čim.

Merhi, v čigar ustvarjanju ima pomembno mesto poezija, z Mikalvžem Komeljem tudi načrtuje izid prevoda pesmi argentinske pesnice Alejandre Pizarnik. Sicer pa se trenutno ukvarja še s pripravo razstave v Caracasu, poleg tega bo s svojim delom sodeloval v uradni selekciji bienala v Cuenci (Bienal de Cuenca) v Ekvadorju, ki se bo pričel oktobra.