Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

MODRIJANOV STRAH - DRUGI DEL TRILOGIJE KRALJEMORČEVA KRONIKA

V drugem delu Kraljemorčeve kronike glavni junak Kvothe nadaljuje svojo zgodbo. Njegova pot ga iz bolj ali manj varnega okrilja univerze ponese v širni svet, v Vint, kjer se z besedo, glasbo in peresom trudi pridobiti zaščito mogočnega plemiča. Sproti se zaplete v politične dvorne spletke in se ponovno poda na pot, ki ga zanese v skrite in magične kotičke sveta. Spozna, kako težko je življenje tistega, ki stopa po poteh junaka in postane legenda še za časa svojega življenja. Knjigo je prevedel Sergej Hvala, ki je poskrbel že za prevod prvega dela trilogije.

Patricka Rothfussa (1973) postavljajo ob bok legendam fantazijskega žanra, kot so Ursula LeGuin, George R. R. Martin in J. R. R. Tolkien. Zaslovel je s svojim prvencem, prvo knjigo trilogije, Imenom vetra, ki ga je pilil kar 15 let, in je izšel 2007. Oba romana sta bila na seznamu najbolj prodajanih knjig New York Timesa. Rothfuss je po skoraj desetih letih na univerzi diplomiral iz angleščine in začel poučevati. Po objavi knjig se ukvarja samo s pisateljevanjem.

UPANJE PO SMRTI - NOVA KRIMINALKA IZPOD PERESA AMERIŠKEGA MOJSTRA ŽANRSKE LITERATURE

Tudi v tokratni Pattersonovi kriminalki zapletom še vedno ni videti konca, saj Alexu Crossu nepopustljivi Marcus Sunday še naprej ogroža tako njegovo kot življenja njegove družine. Svet okoli Crossa se ruši, a kljub temu, da je suspendiran, trmasto in bolj kot ne na svojo pest raziskuje naprej in išče tako ugrabitelja, ki je obenem izjemno pretkan morilec, predvsem pa pogrešane člane svoje družine. Knjigo je prevedel Miro Mrak.

Ameriški pisatelj James Patterson (1947) velja za enega najbolje prodajanjih živečih avtorjev. Posveča se predvsem pisanju kriminalk in fantastičnih zgodb. Najbolj znani so romani, v katerih nastopa junak Alex Cross. Piše tudi v soavtorstvu, med drugim tudi z Maxine Paetro in Michaelom Ledwidgeom.

MOČ ČUDENJA: KAKO NASTANE ZNANSTVENIK - AVTOBIOGRAFSKO DELO AVTORJA SEBIČNEGA GENA

Moč čudenja je prva knjiga avtobiografije britanskega evolucijskega biologa Richarda Dawkinsa (1941), v kateri bralcu odpre pogled na svoja otroška in mladostna leta, intelektualno prebujanje v Oxfordu in postaje zgodnje profesionalne kariere. Avtorjev prikaz idiličnega otroštva v kolonialnem tropskem raju britanskega imperija bogatijo skice njegovih staršev in sorodnikov.

Dawkins je v knjigi med drugim opisal obdobje, ko je izvajal raziskave in eksperimentiral z računalniško podporo, a je moral to početje prekiniti zaradi obsežnih stavk leta 1973, ko je v Veliki Britaniji prišlo do redukcij električnega toka. V luči aktualnih znanstvenih debat glede t. i. skupinskega odbiranja v biologiji se je lotil pisanja svoje uspešnice, kot se je rad pošalil. Toda šala se je potrdila, kajti nastal je znameniti Sebični gen. Ta je do temeljev pretresel tedanjo biološko znanost, saj je prinesel popolnoma nov pogled na evolucijo, ki se je usmeril na gene. Dawkins je skoval tudi pojem mem kot enoto kulturne evolucije, ki je do danes prav tako postal nepogrešljiv element družbenega diskurza. Avtobiografsko delo Dawkinsa, ki je doslej objavil 13 knjig, je prevedla Katja Zakrajšek.

KONEC PROKRASTINACIJE: PRIROČNIK ZA SOOČENJE Z ODLAŠANJEM IN PRELAGANJEM OBVEZNOSTI

Beseda prokrastinacija izvira iz latinščine in je sinonim za odlašanje oziroma za bolezensko odlaganje nalog in obveznosti. Češki publicist Petr Ludwig, ki se ukvarja s spodkopavanjem polresnic in mitov na področju osebnega razvoja, v delu navaja konkretne, na sodobnih znanstvenih izsledkih temelječe napotke za samopomoč v boju zoper prokrastinacijo - trdoživo lastnost, ki pa je le simptom, za katerim se skrivajo globlji vzroki. Knjiga je na Češkem postala velika uspešnica; natisnjena je bila kar 13-krat v skupni nakladi 60 tisoč izvodov. Prevedena je v več jezikov. Za slovenski prevod je poskrbela Nives Vidrih.