Umrl je maestro Samo Hubad

Hubad se je po besedah muzikologa Gregorja Pompeta v zgodovino slovenske glasbe že vpisal kot izjemen interpret, še posebej če njegovo življenjsko delo kontekstualiziramo in ga opazujemo v luči glasbeno-infrastrukturnih razmer, v katerih je začel svojo umetniško pot.

Ob tem je Pompe izpostavil Hubadovo izstopajoče delo v ljubljanski Operi, ki je bila v tistih časih še gonilo glasbenega življenja, ter poznejše delo s Simfoniki RTV Slovenija, ki so prav v času njegovega umetniškega vodenja dozoreli v pravi orkester srednjeevropske kvalitete. Takšno razvojno rast in dosežke med drugim potrjujejo številni antologijski radijski posnetki, ki bodo, vsaj kar se tiče snemanja slovenske glasbe, še dolgo ostali povsem neprekosljivi, je prepričan Pompe.

"Da je bil Hubad velik umetnik, nenazadnje dokazuje njegov umetniški umik in zaupanje v mlajšo, prihajajočo generacijo, tih sestop s piedestala," je za STA še zapisal Pompe, profesor na oddelku za muzikologijo ljubljanske Filozofske fakultete.

Tudi dirigent Uroš Lajovic je za STA dejal, da je bil Hubad eden največjih mojstrov dirigiranja, ki je pustil neizbrisen pečat v našem prostoru. Lajovic se starejšega kolega spominja kot prijaznega človeka, ki mu je v začetku kariere zelo pomagal. "Bil je eden redkih glasbenikov, ki ni bil nevoščljiv svojim kolegom," je poudaril.

Hubad se je rodil v Ljubljani komponistu, zborovodji in pedagogu Mateju Hubadu, pozneje je tudi sam stopil po očetovih stopinjah.

Kompozicijo in dirigiranje je študiral na ljubljanski Akademiji za glasbo, izpopolnjeval se je tudi v Pragi. V mladosti ga je zanimal tudi jazz, bil je član prve zasedbe Big Banda Radia Ljubljana, ki jo je po drugi svetovni vojni sestavil skladatelj Bojan Adamič.

Dirigiral je tudi v mariborski in ljubljanski Operi, v slednji je bil tudi direktor. Bil je še stalni gostujoči dirigent zagrebške Opere in Filharmonije, samostojno pa je gostoval v vseh evropskih državah in v Aziji. Javnost je prepričal predvsem z interpretacijami simfoničnih in opernih del.

Največje umetniške uspehe je dosegel, ko je vodil simfonike RTV Slovenija, saj je bil v njegovem času to najboljši jugoslovanski orkester. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim dvakrat nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado, jugoslovanski red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki ter srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.