Vlada potrdila predlog novele krovnega zakona v kulturi
Ljubljana, 1. septembra - Vlada je na današnji seji potrdila predlog novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je krovni zakon v kulturi. Ena od bistvenih novosti novele so po besedah ministra za kulturo Toneta Pešaka spremembe določb, ki govorijo o Nacionalnem programu za kulturo (NPK). Novela na osem let podaljšuje dobo, za katero se ta pripravi.
Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Peršak, je NPK opredeljen kot strateški dokument za področje kulture, vendar je štiri leta daleč prekratko obdobje, da bi v tem času uresničili neke strateške načrte. Kot primer je navedel investicijski ciklus, ki je daljši kot štiri leta. "Se pravi, da mi lahko v nacionalnem programu, takšnem, kot je zdaj, navajamo neke investicije, ki jih v tem času definitivno ne bo mogoče uresničiti," je dejal.
Če pa gre za sistemske spremembe na področju zakonodaje, je treba zakone pripraviti in potem seveda imeti na voljo nekaj let, da se preveri, kako ti funkcionirajo, je dodal minister. Zato želijo s podaljšanjem veljavnosti NPK omogočiti, da bo le-ta strateški dokument in da bo temu ustrezno tudi trajal ter da bo usklajen tudi z drugimi strateškimi dokumenti. Je pa ta sprememba, kot je izpostavil, "eden prvih ukrepov, ki so v duhu tega, kar se imenuje prenova kulturnega modela".
Znotraj obdobja, predvidenega za uresničevanje te strategije, se bo za obdobje mandata ministra sprejel akcijski načrt, ki bo določal ukrepe, cilje, obseg sredstev in čas za njihovo uresničitev ter kazalnike, po katerih se bo merilo njihovo doseganje, piše v vladnih gradivih.
Novela tudi izboljšuje položaj samozaposlenih v kulturi. Po ministrovih besedah njihov položaj izboljšujejo z dvema ukrepoma oziroma novima vsebinama. Na eni strani gre za uvedbo novega instrumenta, delovnih štipendij, kot dopolnilo dosedanjim žepninam. Štipendije bodo vezane na projekte samozaposlenih, predvsem mlajših, manj uveljavljenih avtorjev. Obenem bodo samozaposleni upravičeni do primerljivega plačila za enako opravljeno delo, kot ga dobivajo redno zaposleni v javnih zavodih. Podobne vrste ukrep pa je po ministrovih besedah ureditev možnosti za predčasno upokojevanje baletnikov.
Spremembe, ki prihajajo pred temeljito prenovo kulturnega modela Slovenije, se nanašajo tudi na podajanje mnenj k strateškim načrtom javnih zavodov, javnih agencij in javnih skladov, usposabljanje članov svetov javnih zavodov, evidenco javnih zavodov s področja kulture in možnost najemanja nepremičnin v zasebni lasti za potrebe izvajanja javnih kulturnih programov ali projektov v javnem interesu ter sofinanciranje projektov, ki so bili izbrani na razpisih na ravni EU.