Vrhniško doživljajsko razstavišče vabi na zgodovinski sprehod pod in nad gladino Ljubljanice

Irena Šinkovec, strokovna vodja in avtorica razstave iz Muzeja in galerij mesta Ljubljana (MGML), je za STA povedala, da pot stalne razstave razstavišča, naslovljene Moja Ljubljanica, razstavna oprema in vsebine uokvirjajo tri svetove, ki jih definira prostor reke kot nosilne gradnike razstave: svet spodaj, svet gladine in svet zgoraj.

Od deblaka do Apolona

Nosilni eksponat razstave je keltsko-rimski deblak iz 2. do 1. stoletja pr. n. št., ki je bil v sklopu projekta razstavišča zaradi ogroženosti raziskan in dvignjen iz Ljubljanice, prihodnja tri leta se mu bodo posvečali konservatorji. Začasno je deblak predstavljen z originalnimi železnimi spojkami in silhueto s prerezi, ki nakazuje dimenzijo plovila. Predstavitev dopolnjuje projekcija o dvigu deblaka in konservaciji, ki jo bodo ves čas dopolnjevali z aktualnimi novicami.

Vrhniški prostor je po besedah Irene Šinkovec poleg znamenitih plovil znan predvsem po odkritju 40.000 let stare lesene konice, najverjetneje dela lovske opreme neandertalca, in najstarejšega lesenega kolesa z osjo na svetu, ki sega v obdobje bakrene dobe. Predmeta sta na razstavi predstavljena v rekonstrukcijah, saj zaradi specifičnih pogojev ohranjanja razstavljanje ni ustrezno.

Razstava obsega več kot 400 originalnih muzejskih predmetov. Nekateri predmeti, ki jih hrani MGML, izvirajo s koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju in zavarovalnih arheoloških izkopavanj v Črnem orlu na Vrhniki, glavnino pa predstavljajo predmeti iz struge Ljubljanice iz Zbirke družine Potočnik, ki jih je MGML pridobil v minulih petih letih.

Najstarejši predmeti segajo v srednjo kameno dobo (okoli 7000 pr. n. št.), številni so prvič na ogled javnosti. Med izjemnimi eksponati so denimo keltski kipec Apolona, dolgi keltski meči, rimski razmernik ter srednjeveški viteški meči.

Sprehod skozi prostor in čas

Razstava se začne s predstavitvijo širšega prostora porečja Ljubljanice, naravnih procesov na krasu in Ljubljanskem barju ter z geološkim razvojem prostora. Nadaljuje se s kronološko razvrščenimi zgodbami - skozi kolišča, bronasto in železnodobne naselbine do rimskega Nauportusa. "Ohranitev ostankov najstarejše poselitve je omogočila stalna prepojenost najdišč z vodo in struga reke Ljubljanice, zato so teme simbolno predstavljene skozi vodni svet," je pojasnila Irena Šinkovec.

V zgornjem nadstropju sledi srednjeveška zgodba samostana v Bistri, kjer so se ohranili dragoceni pisni viri ter pomen reke Ljubljanice kot vitalne trgovske poti v srednjem in novem veku. Bogate vire je z opisi in risbami zapustil Janez Vajkard Valvasor.

Zadnji temi razstave sta gospodarska kriza, ki je prizadela Vrhniko po izgradnji južne železnice ter začetek industrializacije, ki je Ljubljanico koristila najprej za pogonsko moč, potem pa le še za odpadni kanal. Predstavljene so tri temeljne vrhniške tradicije - usnje, les in glina, iz katerih se je po drugi svetovni vojni razvila svetovno znana industrija (IUV in Liko).

"Dvajseto stoletje je mestu prineslo tudi velike demografske spremembe, ob svojem koncu pa tudi propad industrije in degradirana območja, ki jih z razstaviščem in podobnimi projekti poskušamo revitalizirati," je opis razstave sklenila Irena Šinkovec. Zgodbo zaokrožuje krogotok Brez odpadkov, namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu trajnostnega razvoja in ohranjanju naravne in kulturne dediščine.

Razstavišče je zasnovano dinamično: "Poseben poudarek je namenjen različnim nivojem ogleda - slika, zvok, taktili, interakcija, svetlobni in vodni efekti - in sodobnim muzeološkim standardom." Služi tudi kot izhodiščna informacijska točka za ogled "in situ" lokacij in drugih ustanov s področja naravne in kulturne dediščine (Ljubljansko barje, Bistra, kraška polja, Ljubljana, itd.) ter izvajanju programskih vsebin za vrtce in šole ter druge ciljne skupine.

Začetek uspešne turistične zgodbe?

Doživljajsko razstavišče Ljubljanica se razprostira na površini več kot 1000 kvadratnih metrov v dveh etažah v Kulturnem centru Vrhnika, ki je zaživel v objektu nekdanje šivalnice IUV. "Razstavišče je prva od stvari, ki bi jih na Vrhniki radi naredili. To naj bi bil osnovni gradnik kulturnega turizma na Vrhniki. Računamo, da bo lahko za seboj potegnil tudi druge aktivnosti," je ob odprtju povedal vodja projekta Janko Skodlar.

Direktor MGML Blaž Peršin je poudaril, da postavitev s svojim podvodnim in nadvodnim svetom, arheološkimi najdbami in ekološko naravnanostjo podaja specifično zgodbo prostora, enkratno in neponovljivo v slovenskem in svetovnem merilu.

V Ljubljanici prepoznavajo izjemen potencial in si po besedah Irene Šinkovec želijo projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, tudi v sodelovanju z drugimi kraji, skozi katere teče Ljubljanica, peljati naprej. Čakajo jih še vsaj tri faze. Pri projektu sodeluje tudi Biotehniška fakulteta, ki izvaja monitoringe in analize stanja predmetov tako v depozitoriju kot tudi v Ljubljanici.

Strošek investicije v razstavišče skupaj z ureditvijo reke Ljubljanice in dvigom deblaka iz struge je znašal 1.382.000 evrov. Sredstva so zagotovili partnerji MGML, Biotehniška fakulteta in Občina Vrhnika, najvišji pa je prispevek Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2009-2014, ki je znašal 846.000 evrov.