Risanje ob umetninah v Narodni galeriji kot način spoznavanja umetniških del

Risati pomeni razumeti

Kot je za STA povedal kustos Andrej Smrekar, risanje spodbuja del človekove dispozicije, ki pa ga v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu zatremo. Vemo, da je v otroštvu obdobje, ko se otroci zelo sproščeno izražajo s črto, risbo, vendar naš vzgojno izobraževalni sistem tega ne vzpodbuja in le tisti, ki so izrazito nagnjeni k temu, pozneje najdejo pot do likovne akademije. Ob tem poudarja, da ima risanje spoznavno funkcijo, ki je enakovredna vsem drugim načinom spoznavanja sveta. "Nekaj narisati, pomeni razumeti," je poudaril.

V Narodni galeriji hranijo obsežen fond risb

V Narodni galeriji hranijo obsežen fond blizu 10.000 risb. Večino so pridobili iz zapuščin, posamezne risbe tudi kupijo. Kot je poudaril Smrekar, je risarsko gradivo pri nas sorazmerno slabo ohranjeno.

V 18. stoletju so denimo profesorji hodili v Italijo in risali pomembne spomenike, slike in kipe ter risbe uporabljali pri poučevanju. Takšen je tudi fond risb, ki izhaja iz ljubljanskega liceja in datira v 18. stoletje. Bil je pripisan Janezu Potočniku, vendar je njegovih morda le pet ali šest ris, avtorji ostalih so neznani.

V zbirki hranijo tudi več risb Franca Kavčiča (1755-1828). Po Smrekarjevih besedah so večinoma pripravljalne risbe, v katerih je umetnik definiral kompozicijo, ali pa študijske risbe po antičnih plastikah ali po renesančnih mojstrih - risbe glav, rok, skratka vse tisto, kar sestavlja likovni jezikovni slovar umetnika. Kot je poudaril, so roke še posebej pomembne za formulacijo sporočila pri Kavčičevemu tipu slike.

Precej risb je iz zapuščine Janeza in Jurija Šubica, izjemen je tudi fond akvareliranih risb Antona Karingerja, ki jih odlikuje minuciozno risba in subtilno koloriranje.

Na akademiji so študentje včasih risali predvsem z ogljem in kredo, grafit se pojavi v 19. stoletju z industrijsko proizvedenimi pisali, ki so jih umetniki lahko nosili s seboj, kar je bilo še posebej prikladno za skiciranje na prostem. Je pa ohranjenih sorazmerno malo perorisb; kljub temu je po Smrekarjevih besedah pri Šubicih, predvsem pri Janezu Šubicu, najti tudi kakšno res mojstrsko zadevo.

Rihard Jakopič kot risar

Konec lanskega leta so v galeriji na razstavi predstavili izbor risb Riharda Jakopiča. Kot je povedal Smrekar, so se pri Jakopiču risbe zgostile v času, ko je začel z razvojem figuralne slike. Za Nocturne pri klavirju je nastalo nekaj študij in tudi pozneje je umetnik naredil risarske predloge za vse slike, ki so vsebovale figuraliko. Risarske predloge so pri njem ostale na nivoju zasnove, definiranja kompozicije, nikoli pa se v njih ni posvečal detajlu.

Umetnik je začel veliko risati leta 1925, ko je dobil naročilo za poslikavo stanovanjskega kompleksa Meksika na Njegoševi cesti v Ljubljani, saj je za javno slikarijo velikega formata moral obvladati figuro. "In takrat spet oglje, kreda, ovojni papir in dril," je dejal Smrekar ter dodal, da je sicer Jakopič risbo zelo redko izpeljal do konca. "Ali mu uide ali jo pusti, ko zanimanje popusti. Pri Jakopiču je risba, ki bi stala sama zase, zelo redka".

Vloga risbe v umetnosti danes

Danes, ko se v vizualnih umetnostih umetniki izražajo prek številnih drugih medijev, ne le v slikarstvu in kiparstvu, risba nima več tolikšne vloge kot nekdaj, je pa po Smrekarjevih besedah verjetno zelo koristna izkušnja, če avtor risbo obvlada ravno v smislu njene spoznavne funkcije.

Izziv za risarske navdušence v Narodni galeriji

V galeriji bodo v četrtek vsem, ki bodo želeli risati, med 18. in 22. uro na voljo brezplačni risarski pripomočki: papir, svinčniki, podloge, skicirke, stojala, stoli; tudi vstop v galerijo bo v tem času brezplačen. Kot je za STA povedala vodja odnosov z javnostmi v galeriji Živa Rogelj, obiskovalce vabijo, da si vzamejo čas zase in za umetnine. "Šele ko neko umetnino opazujemo dalj časa, opazimo podrobnosti. Poleg tega so številne raziskave pokazale, da ima risanje spodbudne učinke - zmanjšuje stres, odvrača pozornost od digitalnih medijev in spodbuja ustvarjalnost," je poudarila.

Pri risanju bodo obiskovalcem pomagali akademski slikar in pedagog Andrej Brumen Čop, stripar in umetnostni zgodovinar Jakob Klemenčič ter akademski slikarki in galerijski animatorki Tanja Milharčič in Teja Vučko. Ves večer bosta prisotna tudi galerijska kustosa Smrekar in Ferdinand Šerbelj, ki bosta obiskovalcem povedala nekaj o samih umetninah in času njihovega nastanka.

Poskrbljeno bo tudi za najmlajše

Otroci bodo lahko barvali pred galerijo, risali v Galovi sobi in pred umetninami ter pobarvali motiv iz nove pobarvanke iz galerije Raziskujmo in pobarvajmo slike v Narodni galeriji. Kot je še povedala Živa Rogelj, želijo, da bi risanje v njihovi galeriji postalo tradicionalen dogodek.