Na hitro prelistano 24.9.2016 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 24. septembra - Pri mariborski založbi Litera so izdali romaneskni prvenec Kazimirja Kolarja Glas noči, pri Cankarjevi pa roman ruskega pisatelja Pavla Sanajeva Pokopljite me za šprajc. Mladinska knjiga je izdala knjigo Damjane Bakarič Na tesnobi, Inštitut za novejšo zgodovino pa teoretsko delo Četrt stoletja Republike Slovenije - izzivi, dileme, pričakovanja.

Ljubljana Knjiga z naslovom Četrt stoletja Republike Slovenije - izzivi, dileme, pričakovanja. Foto: STA

Ljubljana
Knjiga z naslovom Četrt stoletja Republike Slovenije - izzivi, dileme, pričakovanja.
Foto: STA

Ljubljana Knjiga pisateljice Damjane Bakarič z naslovom Na tesnobi. Foto: STA

Ljubljana
Knjiga pisateljice Damjane Bakarič z naslovom Na tesnobi.
Foto: STA

Ljubljana Knjiga pisatelja Kazimirja Kolarja z naslovom Glas noči. Foto: STA

Ljubljana
Knjiga pisatelja Kazimirja Kolarja z naslovom Glas noči.
Foto: STA

Ljubljana Knjiga pisatelja Pavla Sanajeva z naslovom Pokopljite me za šprajc. Foto: STA

Ljubljana
Knjiga pisatelja Pavla Sanajeva z naslovom Pokopljite me za šprajc.
Foto: STA

GLAS NOČI - ROMAN S PSIHOTIČNIM JUNAKOM

Romaneskni prvenec Kazimirja Kolarja Glas noči je razdeljen na štiri podobe, njegovo dogajanje se iz sedanjosti seli v preteklost. Vsaka podoba ima svoj slog pripovedovanja in predstavlja določeno življenjsko postajo burnega protagonistovega življenja. Zgodbo pripoveduje 28-letni zgodovinar, obremenjen s psihozo. V celotni zgodbi romana ni nič izmišljenega. V njej se zrcali avtorjevo dejansko življenje in njegova fascinacija nad fenomenom psihoze.

Avtor spremne besede h knjigi je Andrej Tomažin. V njej je med drugim zapisal, da je delo Hegel in jaz, kot se je roman imenoval v prvi verziji rokopisa, soočenje na različnih frontah polja literarne produkcije. "Na prvi deluje kot Kolarjeva negacija norm klasičnega repertoarja hipermimetičnega reprezentiranja 'drugih', apropriacij oseb z družbeno deviantnimi vrednostnimi sistemi ali motnjami zavesti takšnih ali drugačnih provenienc, na naslednji pa kaže na vprašanje pozicije označevalca znotraj teksta, njegovo referncialnost in to, kaj v končni fazi sploh pomeni pisati literaturo."

POKOPLJITE ME ZA ŠPRAJC - HUMORNO DELO RUSKEGA AVTORJA SANAJEVA O TEŽKEM OTROŠTVU

Pavel Sanajev (1969), ruski pisatelj in filmski režiser, je pri 26 letih napisal kratek avtobiografski roman, da bi s pisanjem predelal uničujoče posledice svojega neprijetnega otroštva. Zgodbo pripoveduje osemletni deček, ki živi pri starih starših, kjer naj bi ga pustila sebična mati. Vendar se postopoma izkaže, da je babica bolj nora, kot se sprva zdi. Roman prinaša homersko smešno pripoved o grozljivih preobrazbah in prigodah ljubezni. Zato je delo namenjeno najširšemu krogu bralcev, ne glede na starost, spol in svetovni nazor. Roman se je v Rusiji skoraj desetletje obdržal na vrhu uspešnic. Prodan je v več kot milijon izvodih, po njem je bil leta 2009 posnet tudi film. Za slovenski prevod je poskrbela Lijana Dejak.

NA TESNOBI - KNJIGA Z ISKRENIM PRIČEVANJEM O TESNOBI

Damjana Bakarič, ki je bila 15 let novinarka, v delu iskreno spregovori o tesnobi in paničnih napadih. Novinarka, ki se nekoč ni ustrašila nobene teme in nobenega človeka, je morala sredi povsem običajnega pogovora zbežati na zrak, daleč stran od vseh. Začel se je njen boj s tesnobo in napadi panike. V knjigi opisuje, kako se je zlomila, se soočila s svojo težavo in se slednjič odločila za zdravljenje. Avtorica razbija stereotipe, da so ljudje, ki se soočajo s tesnobo, nori, čudaki, psihični bolniki. Bralca na odkrit in nevsiljiv način povabi v svoj svet in mu vzporedno razgrne še zgodbe drugih ljudi, ki imajo podobno izkušnjo. Vsak od pripovedovalcev ima svoje razloge za tesnobo, svojo prelomno točko, ko ni zmogel več. Predstavi tudi svoje okoliščine in svoj pristop k zdravljenju.

ČETRT STOLETJA REPUBLIKE SLOVENIJE - IZZIVI, DILEME, PRIČAKOVANJA

Pričujoča knjiga je nastala na podlagi posveta, ki so ga na Inštitutu za novejšo zgodovino pripravili, da bi detektirali in pobliže opredelili problematiko raziskovanja samostojne Slovenije. Temeljni cilj posveta, ki je potekal letos junija, kot so zapisali na inštitutu, "ni bil pretenciozen, nihče ni imel namena napisati 'velike zgodovinske resnice' o Sloveniji, usmerjen je bil v vzpostavitev metodološko, znanstveno in problemsko ustrezne osnove za nadaljnje raziskave."

Na posvetu je sodelovalo 16 strokovnjakov za različna področja, kot so diplomatska, gospodarska, politična zgodovina in politične vede, arhivistika, muzeologija, digitalna humanistika in filozofija, pri čemer so upoštevali, da mej med vedami pri proučevanju sodobnosti skorajda ni več, obstajajo le skupni izzivi, ki se jih velja lotiti.

Vsak od avtorjev je skušal s svojega vidika osvetliti četrtstoletno problematiko. V knjigi je zajetih precej različnih vidikov, ne pa vsi. "Izdelek je bržkone sam po sebi ilustracija hitrega in razburkanega časa, kjer vsak vidi svoje prioritete," piše v uvodniku knjige, ki sta ga uredila Jure Gašparič in Mojca Šorn.