Ervin Hladnik Milharčič: Politična satira potrebuje strogo politiko

Luz je 7. januarja lani, na svoj 43. rojstni dan zamujal na uredniški sestanek in je zato ostal živ. V terorističnem napadu na prostore tednika je umrlo 11 njegovih sodelavcev in prijateljev. Luz je bil prvi, ki je po napadu prišel na kraj zločina. Katarzo je spisal v naslednjih treh mesecih; v originalu je izšla konec lanskega maja, v slovenščini pa letos v prevodu Katje Šaponjić pri založbi VigeVageKnjige.

Kot je v nocojšnjem pogovor dejal novinar Ervin Hladnik Milharčič, je Katarza dnevnik človeka, ki je imel srečo in ki se je skušal soočiti s tem, kar se je zgodilo.

Luz je tudi avtor prve naslovnice Charlie Hebdo po napadu, na kateri je na zeleno podlago narisal Mohameda, ki v rokah drži napis Je suis Charlie, nad njim pa napis Tout est pardonne. Po besedah Hladnik Milharčiča gre za politično korektno verzijo, nekaj, s čimer se je možno identificirati. A če jo obrnemo na glavo, se Mohamed spremeni v moški spolni organ, kar je že norčevanje, je poudaril.

Pri satiričnem tedniku Charlie Hebdo je sicer po njegovih besedah atraktivno to, da drži pokonci tradicijo francoskega razsvetljenstva in da vztraja na področju politične satire, slednja pa ni takšna, da bi hotela biti všečna. Charlie Hebdo tudi ni tednik z visoko naklado, ampak je revija za tiste, ki se hočejo smejati, pri čemer je prvi korak, da se zna človek smejati samemu sebi.

Politična satira po besedah Hladnik Milharčiča potrebuje politiko, ki je stroga, resna. "Samo prepišeš politični govor in imaš satiro. To zelo dobro deluje tam, kjer ni demokracije," je dejal.

Po prepričanju Hladnik Milharčiča je sicer v današnjem "norem svetu" mogoče preživeti le tako, da se človek dela norca iz samega sebe.

Filozofinja Alenka Zupančič je ob tem dodala, da je, kadar človeka zalijejo čustva, ravno humor tisti, ki sploh dopušča refleksijo. Dejstvo je tudi, da so bile vse tarče terorističnih napadov v zadnjem času, tudi denimo klub Bataclan v Parizu, kraji, kjer je realno obstajalo sobivanje kultur na način, da so se bili ljudje zmožno med seboj psovati in si pripovedovati umazane šale, je poudarila.

V današnji politični resničnosti se po besedah Hladnik Milharčiča zdi karikatura ameriški predsedniški kandidat Donald Trump. Med drugim je večkrat dejal, da bi na meji z Mehiko zgradil zid. Evropa temu nasprotuje, a na drugi strani imamo na nekaterih mejah bodečo žico. "Politični vic našega časa je, da se škandaliziraš proti gradbeniku, tu pa delaš sistem kitajskega zidu," je dejal Hladnik Milharčič in dodal: "To je material za satirični razmislek o našem času."

Gosta nocojšnjega večera sta se dotaknila tudi terorizma. Ta je bil po besedah Hladnik Milharčiča dolgo obdobje razumljen kot politična akcija. Bil je racionalističen, ob napadu je bila vedno podana razlaga. To, kar se dogaja zdaj, pa je nenavadno: imamo napad in nihče ne prevzame odgovornosti. Pojavijo se ugibanja in ustvari se vzdušje misterija. Včasih so bile tarče terorizma izbranci, danes je lahko kdorkoli.

Islamski skrajneži napadajo krščanske temelje Evrope, kot sta denimo toleranca ali skepticizem, ki sta, kot je poudaril, "neznosna za tistega, ki ima izpisane direktive".