Do konca leta predvidoma pripravljen program restavratorskih del na Tartinijevem kipu

Bronasti pozno historicističen kip glasbenika Giuseppeja Tartinija, ki ga je leta 1896 izdelal kipar Antonio Dal Zotto, je prvi javni spomenik v občini in velja za simbol mesta Piran. Izjemen je tako zaradi umetnostnozgodovinskih kvalitet kot tehnološke izvedbe. Bron, v katerega je bila vlita skulptura, je skozi zgodovino veljal za izjemno odporen material, vendar so industrializacija, okoljske spremembe in onesnaženost atmosfere poškodovale površine bronastih kipov, so ob začetku del zapisali na piranski občini.

V letošnjem letu so se so se konservatorsko-restavratorski posegi izvajali na kamnitem podstavku spomenika in na kovani ograji, na samem kipu pa so nadomestili poškodovan lok. Ob tem so izvedli vrsto naravoslovnih in drugih raziskav, vključno s 3D skeniranjem, je za STA povzela Nina Žbona iz restavratorskega centra pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

To jim bo po njenih besedah omogočilo ovrednotenje samega kipa in oceno stanja. Na osnovi tega bodo pripravili program konkretnih restavratorskih del, predvidoma bodo z delom začeli prihodnje leto. Ta prva faza je, tako Nina Žbona, zelo pomembna, če želijo pravilno izpeljati restavracijo kipa.

"Kip ni v tako zelo slabem stanju, da bi recimo nemudoma razmišljali, da bi ga zaprli ali demontirali, ampak zob časa se pozna," je ocenila sogovornica. Kip je bil namreč 120 let izpostavljen atmosferskim in drugim vplivom, tudi vandalizmu, zato je veliko mehanskih poškodb na površini.

Številne spomenike po svetu, ki so bili dolgo časa simboli mest, v zadnjem obdobju shranjujejo v zaprtih prostorih z nadzorovano klimo. O tem, kaj bodo naredili v konkretnem primeru, pa je še prezgodaj govoriti. Nina Žbona je ob tem poudarila, da niti bron ni neuničljiv: "Vsi vemo, da zrak ni tak, kot je bil včasih." Vsekakor pa odločitev o preselitvi tovrstnih spomenikov z originalnega mesta niso enostavne, vsak primer pa je zgodba zase.

Med 3D skeniranjem kipa so na violini odkrili do zdaj še neznan napis. Podrobne raziskave so razkrile posvetilo avtorja kipa Antonia Dal Zotta njegovi pokojni ženi Idi Lessiak Naya Dal Zotto, ki je umrla prav v času nastajanja kipa. Ganljivo sporočilo je avtor pustil na zgornjem robu violine, ki jo Tartini drži v levi roki. Čeprav napis ni bil prekrit s kakršno koli patino, pa ga zaradi spleta okoliščin in dejstva, da ga je moč opaziti le z določene perspektive, v 120 letih ni nihče opazil.

Tudi sicer izjemni detajli, ki se jih ne opazi s tal, kot so čipka na rokavih in ovratniku ali tkanina na gumbih, pričajo o veliki umetniški in ne le zgodovinski vrednosti spomenika, je še povedala Nina Žbona.