V Moderni galeriji kipi Luja Vodopivca iz minulih dveh let

V Moderni galeriji bodo predstavljena sprotna Vodopivčeva dela, kakršna dela vseskozi. Jih je pa, kot je povedal za današnje Delo, reduciral. Na razstavi jih bo predstavil le pet. "Sprva jih je bilo mišljeno dvakrat toliko, a če vidim, da nekaj ne deluje, to tako rekoč uničim do stopnje, ko si mislim, da bi od tam šel dalje in kam drugam," je povedal za časnik.

Vodopivec kiparstvo povezuje tudi z branjem. "Bral sem poezijo Vesa v zgibi Anje Golob in po njej naslovil tudi enega izmed kipov na razstavi, v oklepaju sicer, gre pa za ženski akt Lom valov," njegove besede povzema Delo. Drugače pa se umetnik, mogoče v zadnjih letih tudi bolj kot v preteklosti, odziva na dogodke iz življenja, iz vsakdana.

Ukvarjanje s kiparstvom pa je pri Vodopivcu povezano tudi z iskanjem lastne telesnosti, nevronskosti, materialnega dejstva lastnega telesa, ki je tudi osnova za duhovno substanco. "Kiparstvo se mi po fizični in duhovni strani zdi pot do tega, čeprav je v današnjem tehnološkem času mogoče anahronistično."

"Ljudje povezujejo telesnost s tistim, kar so. Srečen sem, da sem kipar, po drugi strani pa je kiparstvo tu tudi zato, da se ga misli. Na kakšen način? Skozi roke, skozi noge, skozi telesnost, ki se misli. Kip ni le les in rezanje, je duhovna izjava," je še povedal za Delo.

Leta 1951 rojeni Vodopivec velja za enega najpomembnejših predstavnikov modernega kiparstva na Slovenskem. Po diplomi leta 1974 je študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani zaključil s kiparsko specialko pri Dragu Tršarju.

Leta 1979 je kot štipendist fundacije Barnett Newman odpotoval v ZDA, kjer je v New Yorku študiral pri znamenitem britanskem kiparju Williamu G. Tuckerju. Od leta 1984 je poučeval na ljubljanski likovni akademiji, kjer je bil leta 2000 izvoljen za rednega profesorja.

Razstavljal je pogosto, tako doma kot v tujini, samostojno in skupinsko. Med drugim leta 1986 na beneškem bienalu, leta 1994 pa na bienalu v Sao Paulu. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada (1988) in nagrado Riharda Jakopiča (2000).

V Moderni galeriji serijo razstav Iz ateljeja oblikujejo v sodelovanju z avtorji, katerih dela so uvrščena na stalno razstavo 20. stoletje - kontinuitete in prelomi. V njej predstavljajo njihove najnovejše dosežke, pri čemer v aktualni sezoni izpostavljajo kiparje.

Vodopivec je na stalni razstavi zastopan z deloma Glasba za Billa Tuckerja (1978) in Nevidni predmet (1988).