Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PRI ŠTUDENTSKI ZALOŽBI POEZIJA KOREJSKEGA LITERATA IN AKTIVISTA KO UNA

Ko Un velja za najpomembnejšega sodobnega južnokorejskega pesnika. Napisal in izdal je več kot 135 knjig, največja pesnitev pa je njegovo življenje samo, so zapisali v Študentski založbi. Poleg poezije, ki predstavlja srž njegovega ustvarjanja, je pisal tudi romane, eseje, razprave in muzikale. Je avtor monumentalne, nezaključene pesnitve Deset tisoč duš. Ta obsega že 30 zvezkov pesmi in je posvečena izbranim ljudem, ki jih je Ko Un srečal v svojem življenju. Izbor pesmi v zbirki Pišem v zrak je nastal v sodelovanju z avtorjem, vanj pa so v založbi v prvi vrsti vključili pesmi, ki jih je napisal v minulih 20 letih.

Pesnik Ko Un se je rodil leta 1933 v okupirani Koreji in se je s krutostjo življenja srečal že v rosnih letih. Maternega jezika se je moral naučiti naskrivaj, pri osmih letih pa je že znal brati tekste v klasični kitajščini. V času korejske vojne je bil mobiliziran, a je še pred koncem vojne vstopil v budistični red. Naslednje desetletje njegovega življenja je bilo zaznamovano z zenovsko meditacijo in potovanji. Prvenec Tuberkuloza je izdal leta 1958, leta 1962 pa je zapustil budistični red in izdal zbirko Obmorske pesmi.

Po smrti delavca Jeon Tae-Ila, ki se je v protest diktatorskemu režimu zažgal leta 1970, je Ko Un postal tudi aktivist. Zaradi aktivizma je bil večkrat zaprt. Med drugim je znan po prizadevanjih za združitev obeh Korej, omenja pa se ga tudi kot korejskega kandidata za Nobelovo nagrado za literaturo.

REZMAN V ROMANU BARBARA IN KRIŠTOF O GRADNJI ŠESTEGA BLOKA ŠOŠTANJSKE TERMOELEKTRARNE

Delo Barbara in Krištof Petra Rezmana so pri Založbi Goga napovedali kot "prvi slovenski roman, ki se dotakne finančnih mahinacij, povezanih z gradnjo šestega bloka šoštanjske termoelektrarne". Roman je postavljen v vas Kotel, ki se zaradi izkopavanja "črnega zaklada" vse bolj pogreza in bo sčasoma izginila. Tam 15. avgusta, na dan velikega cerkvenega praznika, poteka tradicionalno srečanje ogroženih in preseljenih. A praznično dogajanje je le kulisa, v ozadju katere se odvijajo zelo aktualni družbenopolitični prizori, povezani z gradnjo šestega bloka šoštanjske termoelektrarne. "Ljubiteljskega, ležernega bralca bo v romanu Barbara in Krištof od stavka do stavka vodilo veselje do branja Rezmanovega bogatega, mestoma nalašč in prav prijetno narečno obarvanega besedišča, pa tudi radovednost, kako se bo vse skupaj zaključilo," je ob izdaji zapisala Agata Tomažič.

Peter Rezman je pesnik, pisatelj in dramatik. V slovenskem literarnem prostoru se je uveljavil predvsem kot prozaist, ki v svojih delih najpogosteje obravnava tematike, povezane z rudarstvom in rudarskim življenjem. Za zbirko kratkih zgodb Skok iz kože je leta 2009 prejel nagrado fabula. Poleg romana Barbara in Krištof je izdal še romane Pristanek na kukavičje jajce (2010), Zahod jame (2012) in Tekoči trak (2015).

OTROŠKI ROMAN SUPER RJAVKO - O MEDVRSTNIŠKEM NASILJU IN KAKO SE MU BISTRO UPRETI

Za nastanek otroškega romana Super Rjavko sta moči združila norveški pesnik in pisatelj Hakon Ovreas in priznani norveški ilustrator, stripar in pisatelj Oyvind Torseter. Junak Zdravko je postavljen pred vprašanje, kaj naj stori, ko se nanj in na njegovega prijatelja začnejo spravljati večji in močnejši fantje. Naj se brani? Po drugi strani pa se deček sprašuje, ali se mu lahko uspe otepsti zoprnežev na miren način - seveda z nekaj poguma, bistrosti, iznajdljivosti in s prijateljema, na katera se lahko resnično zanese, so o delu zapisali pri Založbi Zala.

Roman Super Rjavko je bil leta 2013 nominiran za najpomembnejšo norveško literarno nagrado brage za otroke in mladino, prejel pa je nagrado za prvenec trollkrittet in literarno nagrado norveškega ministrstva za kulturo. Leta 2014 so mu namenili nagrado Nordijskega sveta, lani pa je prejel ugledno nizozemsko srebrno pero.

Z ILUSTRACIJAMI ZVONKA ČOHA JE NA NOVO ZAŽIVELO SEDEM REZIJANSKIH PRAVLJIC

Etnolog Milko Matičetov je življenje posvetil zbiranju in raziskovanju slovenskega ljudskega izročila. Še posebej veliko ga je našel in zbral pri pravljičarkah in pravljičarjih v Reziji. Dragocena zbirka rezijanskih pravljic Zverinice iz Rezije je prvič izšla leta 1973 s podobami Ančke Gošnik Godec.

Pesnica, pisateljica in pravljičarka Anja Štefan je iz knjige izbrala sedem najlepših, ki so vključene v slikanico Zverinice, pozdravljene! Sočno govorico in slogovno izbrušenost rezijanskih mojstric in mojstrov pripovedovanja je s svojimi humornimi ilustracijami obogatil Zvonko Čoh, so zapisali pri Mladinski knjigi.