misliMednarodni prevajalski simpozij tudi o prevajanju Radojke Vrančič
Ljubljana, 7. oktobra - V organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev bo danes in v soboto na Vodnikovi domačiji potekal mednarodni prevajalski simpozij, ki se bo dotaknil tudi dela prevajalke Radojke Vrančič ob 100-letnici njenega rojstva. Med osrednjimi temami posveta sta še spol in prevod ter prevajanje slovenske literature v južnoslovanske jezike.
Radojki Vrančič bo posvečen nocojšnji literarni večer ob izidu njenega zadnjega znanega prevoda, romana Svitanje francoske pisateljice Sidonie Gabrielle Colette. Pogovor bo tekel o srečevanjih in naključjih, ki pogosto spremljajo prevajalsko delo, so sporočili z društva. O tem bodo spregovorile Marija Javoršek, dolga leta prva bralka njenih prevodov, avtorica spremne besede Živa Čebulj ter Nadja Dobnik, urednica pri Hiši poezije, pri kateri je knjiga izšla.
Radojka Vrančič je namreč prevajalsko pot začela in končala z omenjeno avtorico. Osrednje mesto v njenem prevajalskem opusu pa zavzema cikel sedmih romanov Iskanje izgubljenega časa Marcela Prousta, ki se mu je posvečala tri desetletja. Gre za eno največjih prevajalskih del 20. stoletja v Sloveniji. Prevajala je tudi iz slovenščine v francoščino, med drugim Kosmačevega Tantadruja.
Roman Svitanja, njen zadnji znani prevod, po oceni Žive Čebulj upoveduje cvetoči svet zrele ženske, ki se novemu ljubezenskemu odnosu z mlajšim moškim odreče brez odpovedovanja. "Razumem ga kot hvalnico življenju in temu, da ti je koža prav. Tako prav, da ne potrebuješ nikogar, niti moškega - prijatelja in sovražnika."
Simpozij bo sicer uvedla Barbara Pregelj z orisom profila slovenskih prevajalk in prevajalcev. Anja Bračič Peševska bo spregovorila o prevajanju poezije v južnoslovanskem prostoru, med napovedanimi referati pa sta tudi prevajanje kantavtoric, ki ga bo na primeru poezije Joni Mitchell orisal Matej Krajnc, ter literarna besedila v učbenikih slovenščine kot tujega jezika, o čemer bo razmišljala Maja Đukanović. Iztok Ilc pa bo podal nekaj statistike o zbirkah Sto romanov in Moderni klasiki.
Dvodnevno srečanje se bo sklenilo z literarnim sprehodom po Ljubljani, prihodnji torek pa bo društvo podelilo vsakoletno Sovretovo nagrado. Letos jo je namenilo Lijani Dejak, prevajalki literarnih in literarnoteoretičnih, zlasti etnološko in folkloristično obarvanih del, ki so jih ustvarili pretežno sodobni ali vsaj novejši ruski avtorji. Ime letošnje dobitnice, ki bo nagrajena za prevod romana Jevgenija Vodolazkina Laurus, je objavila 30. septembra na mednarodni dan prevajalcev.