Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

META OSREDKAR V NOVEM DELU SLEDI KNJIGI UMOR V ŠMIHELSKI VASI

Knjiga Zločin v Stari Fužini Mete Osredkar kronološko in v duhu sledi delu Umoru v Šmihelski vasi, a ubere nekoliko drugačen koncept. Dogajanje se začne med počitnikovanjem ob Bohinjskem jezeru, kjer se inšpektor Bojan Kos, policist Simon Kovačič in psiholog Edi Čeh znajdejo sredi druščine športnih navdušencev, ki se pripravlja na zahtevno tekmovanje v triatlonu. Prav kmalu se izkaže, da večino oseb povezuje precej dolga zgodovina in da dogodki izpred več deset let morda še vedno do neke mere krojijo njihova življenja. Trojica iz prvega romana v novem delu ne nastopa v funkciji policistov, primera se lotijo bolj za lastno veselje. To omogoča oddaljitev potrebe po približno realističnem opisu policijske preiskave iz prve roke in osredotočanje na tisto, kar je literarno zanimivo. Roman se giblje med grotesko, parodijo in zajedljivostjo. Roman se bere kot družbena satira, ki si za izhodišče vzame kriminalni žanr. Pri tem avtorica vešče uporablja elemente družbene realnosti, so zapisali pri založbi.

Meta Osredkar (1981) je pred desetimi leti začela delati kot prevajalka in je doslej prevedla več kot 30 naslovov. Leta 2014 je izdala pisateljski prvenec Umor v Šmihelski vasi, ki je bil kritiško dobro ocenjen. Kritik Aljoša Harlamov je v Delu zapisal: "Gre za enega najboljših in najbolj kratkočasnih slovenskih žanrskih del zadnjih let, ki bralca izpusti iz rok z upanjem, da bo lahko kmalu bral o naslednjem primeru."

PRI BELETRINI IZBOR SODOBNE POEZIJE V NIZOZEMSKEM JEZIKU

Pri zavodu za založniško dejavnost Beletrina je pod naslovom Jutro je v tej vlažni deželi izšel izbor sodobne poezije v nizozemskem jeziku. V zbirki so objavljene pesmi, ki jih podpisujejo Hester Knibbe, Geert van Istendael, Jan Baeke, Tom Van De Voorde, Thomas Möhlmann, Els Moors, Bas Belleman, Ester Naomi Perquin, Maud Vanhauwaert in Willie Verhegghe. Gre za predstavnike flamskega in nizozemskega literarnega sveta, ki so bili v zadnjem desetletju gostje slovenskih literarnih festivalov in še nimajo prevedene samostojne pesniške zbirke. Els Moors je bila denimo gostja letošnje 20. izdaje festivala Dnevi poezije in vina. Preplet družbenega angažmaja in intimistične poezije so ustvarili predstavniki starejše in mlajše pesniške generacije.

IZŠEL SKLEPNI DEL TEKAŠKE TRILOGIJE SAMA RUGLJA

Knjiga Na dolge proge predstavlja sklepni del tekaške trilogije Sama Ruglja. Kot so zapisali pri založbi Litera, delo prinaša "doživet in mestoma lirični popis življenjske poti junaka, pogosto sumljivo podobnega avtorju, kjer tek predstavlja tako rdečo nit kot pomembno kretnico na nekaterih njegovih ključnih življenjskih križiščih. Včasih pa postane tudi popolna metafora za življenje samo". Po besedah pisateljice Janje Vidmar delo prinaša jasno artikuliran osebni obračun, hkrati pa ponuja simbolno paradigmo življenja z vsemi potrebnimi atributi, od uvodnega ogrevanja, prek starta in tekme, postankov in bolečin, vse do ciljnega slovesa. "Bralca opominja, da nas vse povezuje skupni prakorak, človek pa njegov del ostaja tudi po tem, ko njegove stopinje živijo le še v fragmentih tujega spomina," je dodala.

Samo Rugelj (1966) je publicist, urednik in založnik ter ljubiteljski pohodnik in tekač. O teku se je prvič razpisal v knjigi Delaj, teci, živi (2012), druga knjiga, ki jo je v soavtorstvu posvetil teku, pa je bila Ultrablues (2014). Pri tej sta poleg Ruglja svojo ultramaratonsko izkušnjo predstavila tudi novinar Boštjan Videmšek in mladinski pisatelj Žiga X Gombač.

PESEM O RAZBITEM NOSU - MLADINSKI ROMAN O POZITIVNEM MIŠLJENJU

V mladinskem romanu Pesem o razbitem nosu pisatelja Arneta Svingena bralec spozna 13-letnega Barta, ki živi sam z brezposelno materjo. Na njeno željo trenira boks, naskrivaj pa se ukvarja z opernim petjem. V šoli se spoprijatelji s sošolko Ado, v bloku, kjer stanuje, pa postane njegov prijatelj precej starejši Geir, ki ima kljub svojim težavam dobrosrčnega Barta zelo rad. Seveda Bart sreča še mnoge druge, vsak pa dobi v njegovem življenju svoje mesto. "Pesem o razbitem nosu je roman o dobrih spremembah, ki lahko vse postavijo na prave tirnice, in o tistih trenutkih, po katerih nikoli več ne bo tako, kot je bilo," so navedli pri Založbi Zala. Knjigo je v slovenščino prevedel Darko Čuden.

Arne Svingen (1967) je eden najbolj priljubljenih norveških mladinskih avtorjev. Za svoja dela, ki so prevedena v več kot deset jezikov, je prejel vrsto priznanj, tudi ugledno nagrado brage. Za Pesem o razbitem nosu je prejel nagrado norveškega ministrstva za kulturo in francosko-belgijsko nagrado za mladinsko književnost Prix Libbylit Romans Ados.