Informacije o jezikovni politiki odslej zbrane na portalu Jezikovna Slovenija

Portal so na pobudo ministrstva za kulturo pripravili na Filozofski fakulteti pod okriljem Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan in ZRC SAZU. Vzpostavili so ga z namenom, da bi povezali ustanove in posameznike in jim ponudili jasne odgovore na jezikovnopolitična vprašanja. Obenem želijo po Stabejevih besedah ovreči tudi vrsto stereotipov o jeziku.

Kot je povedala vodja službe za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo Simona Bergoč, je portal nastal v želji, da bi nagovoril in informiral družbo in jo spodbudil k dogovarjanju in pogovarjanju o občutljivih vprašanjih jezikovne politike, ki so lahko hitro predmet nesporazumov. Portal vsebuje tudi informacije o drugih jezikih, o slovenščini zunaj države pa tudi o znakovnem jeziku, je poudarila.

Po besedah urednice Špele Arhar Holdt je portal zasnovan večplastno. Tako ponuja informacije o zakonodaji na področju jezikovne politike, prinaša nabor povezav na institucije, dokumente in publikacije, ki obravnavajo to tematiko, poseben del pa predstavljajo odgovori na jezikovna vprašanja. Informacije so podane znotraj šestih zavihkov: Jezikovna Slovenija, Izobraževanje, Opremljenost, Slovenščina v EU, Ustanove in dokumenti ter Vprašanja/odgovori.

Portal ponuja odgovore na vprašanja statusa slovenščine in drugih jezikov na območju Slovenije in širše, jezikovne izbire in rabe, raznovrstnih jezikovnih skupnosti, jezika v procesu izobraževanja, jezikovne opremljenosti in podobno. Tej tematiki se posveča temeljni jezikovnopolitični dokument - Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018, ki pa je v širši javnosti slabše poznan. Zato želijo s portalom med drugim predstaviti vsebino resolucije v pregledni in jasni obliki.

Urednica Tadeja Rozman je poudarila, da je portal pripravljala vrsta strokovnjakov, med drugim za njim poleg Stabeja, nje in urednice Špele Arhar Holdt stoji še devetčlanski uredniški odbor. Poleg portala imajo tudi svoj Facebook profil, nekaj posnetkov, med njimi posnetek s priporočili za začetno učenje slovenščine kot tujega jezika, je na voljo tudi na portalu YouTube.

Priprava portala še ni zaključena, saj si želijo k sodelovanju pozvati tudi zainteresirano javnost, so še povedali na predstavitvi portala. Sledil je pogovor Stabeja s prevajalcem Boštjanom Gorencem, profesorico slovenščine in nekdanjo lektorico Nuša Drinovec Sever ter profesorico slovenskega jezika, literature in zgodovine Federico Bello, ki živi in dela v slovenskem zamejstvu v Italiji. Vsi so pozdravili portal, ki na enem mestu združuje vse informacije, in med drugim predlagali še več slikovnih vsebin in informacij za mlajše uporabnike.