V Ljubljani dvodnevni kolokvij na temo umetnosti in estetike

S padcem železne zavese leta 1989 je prišlo do korenitih političnih, družbenih in ekonomskih sprememb v nekdanjih socialističnih deželah. Na mednarodni konferenci Umetnost in estetika v posttranzicijskih razmerah se želijo posvetiti umetniški produkciji in estetiki v okoliščinah, zaznamovanih s prehodom v pozni kapitalizem.

Pri tem jih zanima specifičnost kulture, umetnosti in estetike v evropski regiji, ki je sicer formalno razumljena kot del prvega sveta, a jo zaradi kulturne drugačnosti in ekonomskih specifik prvi svet morda še vedno obravnava kot drugi svet. Zanima jih tudi umetniška produkcija in estetika v neevropskih deželah, ki so prešle tranzicijo v pozni kapitalizem, so sporočili z društva.

V nekaterih nekdanjih socialističnih deželah je imela kultura posebno mesto v družbenih sferah in je umetnost predstavljala eno redkih okolij, v katerih je bilo možno izražati ideološko nesoglasje. V sodobnosti razmere poznega kapitalizma narekujejo nova razmerja med kapitalom in umetnostjo, ki med drugim usmerjajo vso ustvarjalnost h kreativni ekonomiji. Na kolokviju bodo med drugim spregovorili tudi, kaj to pomeni za družbeno angažirano umetnost, so zapisali v Slovenskem društvu za estetiko.

Prvi predavatelj Miško Šuvaković bo danes ob 10. uri spregovoril o naslovni temi kolokvija, sledil mu bo Aleš Erjavec, ki bo predaval o umetnosti in aktualnih politikah reprezentacije v Vzhodni Evropi. Med govorci so med drugimi napovedani tudi Nikola Dedić, Creston Davis, Andreja Hribernik, Darko Štrajn, Jan Babnik, Polona Tratnik, Lev Kreft in Tomaž Toporišič.

Konferenco bo v petek pozno popoldne zaokrožilo predavanje Pie Brezavšček in Alje Lobnik, ki bosta na primeru Tovarne Rog spregovorili o tem, kaj se zgodi z umetnostjo, ko ni več prihodnosti.