misliPo zlati straniščni školjki v New Yorku bo Cattelan razstavljal v Parizu
Pariz, 20. oktobra - Italijanski umetnik Maurizio Cattelan se po nedavni razstavi v newyorškem Guggenheimovem muzeju, kjer je pritegnil pozornost z zlato straniščno školjko, pripravlja na novo razstavo. V soboto bodo v pariškem salonu La Monnaie odprli največjo postavitev njegovih del v Evropi po newyorški retrospektivi iz leta 2011.
Catellan je ob retrospektivi leta 2011 napovedal, da se bo poslovil od ustvarjanja. Razstava bi tedaj pomenila zadnji pozdrav bleščeči karieri, v kateri je s svojimi deli poskrbel tako za vznemirjenje kot škandale in humor. Po petih letih se je vrnil na isto prizorišče z instalacijo, naslovljeno Amerika, v središče katere je postavil straniščno školjko iz 18-karatnega zlata.
Za svojo najpomembnejšo razstavo v Evropi pa je zdaj izbral pariški salon iz 18. stoletja, v katerem bo, kot piše na spletni strani La Monnaie, na ogled izbor njegovih del, "tistih, katerih podobe za vedno ostanejo v naših mislih". Kuratorica razstave je Chiara Parisi.
Med drugim bo razstavljen njegov kip Hitlerja, ki kleče moli. Skulptura je pred štirimi leti, ko je bila na ogled v varšavskem getu, sprožila velike polemike, umetnik pa je z njim želel v ljudeh vzbuditi razmislek o zlu.
"Šele ko je delo razstavljeno, je mogoče odkriti odziv obiskovalcev. (...) Vrednost nekega dela ni odvisna niti od kritikov niti od trga. Na koncu resnično šteje samo čas. Časovna perspektiva je edini kriterij," je Cattelan po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA povedal v intervjuju za nedeljsko izdajo časnika La Repubblica.
Umetnik, rojen leta 1960 v Padovi, ustvarja skulpture s pogosto močnim učinkom na gledalca. Njegovo najbolj znano delo je La nona ora (Deveta ura) iz leta 1999, s katerim je prikazal na tleh ležečega papeža Janeza Pavla II., ki ga je zadel meteorit. Naslov se nanaša na deveto uro, ko je križani Jezus poklical svojega očeta. Plastiko, ki je izzvala škandal, so dve leti zatem na dražbi pri avkcijski hiši Christie's prodali za slabih 900.000 dolarjev.