misliV Mariboru o pomenu Dramatičnega društva za razvoj slovenskega gledališča
Maribor, 20. oktobra - V Muzeju narodne osvoboditve Maribor se je danes v okviru Festivala Borštnikovo srečanje začel simpozij ob 150-letnici Dramatičnega društva v Ljubljani, na katerem razpravljajo o začetkih, dosežkih in nasledkih slovenskega gledališča. Ustanovitev omenjenega društva leta 1867 pomeni začetek organiziranega gledališkega delovanja na Slovenskem.
Maribor, Muzej narodne osvoboditve Maribor.
Simpozij ob 150-letnici Dramatičnega društva v Ljubljani z naslovom Začetki, dosežki in nasledki slovenskega gledališča moderne dobe.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Maribor, Muzej narodne osvoboditve Maribor.
Simpozij ob 150-letnici Dramatičnega društva v Ljubljani z naslovom Začetki, dosežki in nasledki slovenskega gledališča moderne dobe.
Vodja konference Barbara Orel in Štefan Vevar.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Maribor, Muzej narodne osvoboditve Maribor.
Simpozij ob 150-letnici Dramatičnega društva v Ljubljani z naslovom Začetki, dosežki in nasledki slovenskega gledališča moderne dobe.
Direktorica Slovenskega gledališkega inštituta Mojca Jan Zoran.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Maribor, Muzej narodne osvoboditve Maribor.
Simpozij ob 150-letnici Dramatičnega društva v Ljubljani z naslovom Začetki, dosežki in nasledki slovenskega gledališča moderne dobe.
Dekan AGRFT Tomaž Gubenšek.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Dvodnevni simpozij, ki ga prirejata Slovenski gledališki inštitut in Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (AGRFT), je uvod v obeleževanje 150-letnice Dramatičnega društva, ki ga bodo prihodnje leto nadgradili z izdajo zbornika in razstavo.
Ustanovitev omenjenega društva po besedah direktorice Slovenskega gledališkega inštituta Mojce Jan Zoran pomeni začetek profesionalnega slovenskega gledališča. "Torej je zelo pomembno za slovensko gledališko zgodovino in konec koncev tudi narodno samobitnost," je dejala. "Gre za združenje slovenskih razumnikov, ki se niso strinjali s prevlado nemško govorečega gledališča pri nas," je pojasnila.
Dramatično društvo je delovalo med letoma 1867 in 1920 in je med drugim organiziralo tudi prve tečaje za igralce. "Ves čas se je povezovalo izobraževanje, umetnost in raziskovanje," je povedal dekan AGRFT Tomaž Gubenšek.
Na simpoziju bodo referenti osvetlili 150-letnico ustanovitve Dramatičnega društva z različnih, tudi še neraziskanih vidikov. Štefan Vevar, Aldo Milohnić in Aleš Gabrič bodo med drugim govorili o razvoju društva skozi zgodovino, Gašper Troha o njegovem vplivu na razvoj slovenske dramatike.
"Gledališča seveda ni brez dramskih tekstov, enako kot velja, da razvoja dramatike praviloma ne more biti brez možnosti njene gledališke realizacije. Tega so se zavedali že ustanovitelji Dramatičnega društva, ki so leta 1867 ustanovili tudi knjižno zbirko Slovenska Talija, v kateri so objavljali dramska in strokovna besedila," je poudaril Troha.
Gregor Pompe bo razpravljal o vplivu društva na razvoj slovenske opere, Henrik Neubauer o začetkih baleta na Slovenskem, Katarina Podbevšek o Dramatičnem društvu kot pobudniku igralskega govornega izobraževanja.
Predstavili bodo tudi biografske prispevke, na primer o pionirju društva Josipu Nolliju in opernem pevcu Emilu Scarii, ter bolj specifične teme, kot so prisotnost francoske igre, meščanske drame, judovske tematike v repertoarju, razprli vprašanje "narodne" operete ter problem Tugomerja kot slovenskega plemenskega junaka. V prispevku Ivo Svetina med drugim raziskuje, v kolikšni meri je Levstikov Tugomer res zgodovinska drama ali je le preobleka za analizo odnosa med Sloveni in Franki v 10. stoletju, torej med Slovenci in Nemci sredi 70 let 19. stoletja.