misliV Picassovem muzeju v Barceloni razstava o kubizmu in prvi vojni
Barcelona, 22. oktobra - V Picassovem muzeju v Barceloni so na ogled postavili razstavo z naslovom Kubizem in vojna. Postavitev združuje okoli 80 del, ki nudijo vpogled v produkcijo kubističnih del med letoma 1913 in 1919 ter prek njih pripoveduje o tem, kako je eden najvplivnejših slogov v umetnosti 20. stoletja "preživel" prvo svetovno vojno.
Ljubljana.
Podpis slikarja Pabla Picassa.
Foto: Matej Leskovšek/STA
Arhiv STA
Kubizem, ki se je rodil okoli leta 1907 s Picassovo sliko Avignonske gospodične, bi med prvo svetovno vojne z lahkoto ugasnil, saj so Picasso in drugi predstavniki tega sloga, ki so se ustalili v Parizu, v tistem času trpeli pomanjkanje. "Gibanje se je komaj dobro začelo in vojna bi ga z lahkoto prekinila, vendar so ga umetniki obdržali pri življenju in niso dopustili, da bi zmrznil ali umrl," je kurator razstave Christopher Green povedal za francosko tiskovno agencijo AFP. "In to je bilo precej izjemno, glede na katastrofo, masaker, ki se je dogajal tako blizu," je dodal.
Dela z razstavo so posodili nekateri najpomembnejši svetovni muzeji, med njimi newyorški Muzej moderne umetnosti (MoMA), pariški Center Georges Pompidou in londonska galerija Tate Modern. Na razstavi so s svojimi deli zastopani umetniki, kot so Španca Pablo Picasso in Juan Gris, mehiški umetnik Diego Rivera ter francoski umetniki Henri Matisse, Georges Braque in Fernand Leger. Slednja sta bila tudi vpoklicana v vojsko in sta vojno izkusila na lastni koži. Drugi so čutili njene posledice v Parizu, ne daleč od frontne linije, saj je v mestu primanjkovalo hrane in kurjave.
Kljub vsemu razstava z barvitimi in dinamičnimi slikami, v katerih je komaj čutiti vojno, izžareva optimizem. "Zanje je bilo ustvarjanje sinonim za konstruiranje, gradnjo, vojna pa za uničenje in smrt," je dejal Green in dodal: "Spoznali so, da lahko fotografija in film veliko bolje odslikata vojno, kot bi jo lahko katerikoli slikar."
Razstavo zato uvedejo fotografije vojne v medlo osvetljeni sobi. Te pa prostor kmalu odstopijo umetniškim delom, ki se osredotočajo na eksperimentiranje s prostorom in površinami ter na razstavljanje objektov in človeških figur. Prva svetovna vojna, v kateri je bilo ubitih več kot 16 milijonov ljudi, se ponovno pojavi na koncu z Grisovo sliko Tihožitje na spominski plošči, ki spominja na ploščo v spomin žrtvam, in tremi deli Braqua. Braque, ki je bil v vojni tudi ranjen, po besedah kustosa sicer vojne v svojih delih "nikoli ni slikal, vendar je vojna na nek način ostala v njem".
Razstava bo na ogled do 29. januarja.