Slovenska kinoteka jubilej zaznamovala s slovesnostjo in Lubitschevim filmom

Nedoh se je v nagovoru zahvalil vsem sodelavcem Slovenske kinoteke, brez katerih po njegovih besedah ta ne bi bila takšna, kot je. Poudaril je, da ima Slovenska kinoteka tudi mednarodno veljavo, kar med drugim dokazuje članstvo v Mednarodnem združenju filmskih arhivov in kinotek (FIAF), za katero si je močno prizadeval že njen prvi direktor Silvan Furlan.

Slovenska kinoteka je po 20 letih pred novimi izzivi, med katerimi bo tudi ohranjanje filmske dediščine ob prehodu na digitalno kinematografijo. Pri delu ji bodo v pomoč novi prostori, ki jih bo od Mestne občine Ljubljana kupila vlada. Nakup prostorov na Miklošičevi bo po Nedohovih besedah omogočil postavitev stalne razstave iz slovenske zgodovine kinematografije in ponudil možnosti za vzgojno-izobraževalno delo ter ureditev knjižnice in mediateke.

Boštjan Žekš, svetovalec predsednika republike Boruta Pahorja, pod čigar pokroviteljstvom je potekala nocojšnja slovesnost, je menil, "da se po 20 letih vidi, kam človek ali neka institucija gre, in s tem, kar vidimo pri Slovenski kinoteki, smo zadovoljni". Dodal je, da je Slovenska kinoteka začela drugače in težje kot veliko drugih institucij, "ki so lahko le zamenjale tablice". Vendar pa ji, kot je dodal, "ni bilo treba nositi balasta, ki se še danes drži marsikatere ustanove".

V imenu ministra za kulturo Toneta Peršaka pa je zbrane nagovorila državna sekretarka Damjana Pečnik, ki je spomnila na vijugasto pot Slovenske kinoteke. Ta je po njenih besedah starejša od uradnega datuma ustanovitve, čeprav prav ta predstavlja pomemben mejnik v slovenskem kulturnem prostoru. Obenem je opozorila na današnjo vlogo Slovenske kinoteke, ki jo opravlja za film v času velike komercializacije filmskega področja.

Na slovesnosti je spregovorila tudi botra Slovenske Kinoteke Štefka Kučan, ki je spomnila na veliko vlogo Furlana pri vzpostavitvi ustanove, ki po njenih besedah s filmom plemeniti kulturni prostor in varuje pred pozabo človeškega selektivnega spomina. Današnjim sodelavcem je zaželela izraznih moči iz življenjskih izkušenj, ki ohranjajo človečnost, kulturno rast in radost.

Nagovorom je sledila projekcija filma Ernsta Lubitscha Ko sem bil mrtev.

Slovensko kinoteko je leta 1996 ustanovila vlada s sklepom o razdelitvi javnega zavoda Slovenski gledališki in filmski muzej na dva javna zavoda - Slovenski gledališki muzej in Slovensko kinoteko. Nastajanje kinoteke je povezano z delovanjem nekdanje Dvorane Jugoslovanske kinoteke v Ljubljani in nekdanjega Filmskega muzeja pri Društvu slovenskih filmskih delavcev.

Dvorana Jugoslovanske kinoteke je pričela s kontinuiranim prikazovanjem kinotečnih filmov leta 1963, leta 1981 je prešla v okvir Ljubljanskih kinematografov, z letom 1993 pa je postala sestavni del Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja. Filmski muzej je ustanovilo Društvo slovenskih filmskih delavcev leta 1973, leta 1979 se je združil s Slovenskim gledališkim muzejem, ki je kot Slovenski gledališki in filmski muzej deloval vse do ustanovitve Slovenske kinoteke.