Slovenska kinoteka ob 20. obletnici zazrta v prihodnost

Slovensko kinoteko je ustanovila vlada

Slovensko kinoteko je kot avtonomno kulturno ustanovo nacionalnega pomena ustanovila vlada, in sicer na podlagi elaborata o institucionalizaciji kinotečne dejavnosti na Slovenskem, ki so ga napisali Silvan Furlan, Vlado Škafar, Denis Valič in Lili Nedič. Tako je vlada avgusta 1996 sprejela sklep o razdelitvi Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja na dva javna zavoda: Slovenski gledališki muzej in Slovenska kinoteka.

Ustanovitev zaznamovana z odkritjem Lubitschevega filma

Ustanovitev kinoteke je sovpadala z odkritjem edine kopije najstarejšega ohranjenega celovečernega filma - neme komedije Ernsta Lubitscha Ko sem bil mrtev. Odkritje je Slovensko kinoteko dobesedno izstrelilo na svetovni zemljevid filmskih arhivov in kinotek, je za STA povedala urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki Varja Močnik.

Kopijo filma, najdeno na nekem podstrešju, sta identificirala tedanja vodja muzejskega oddelka Lili Nedič in Silvan Furlan, prvi in dolgoletni direktor kinoteke. Vodila sta tudi restavracijo filma, ki je zdaj dostopen tako na filmskem kot na digitalnem nosilcu. Glasbeno spremljavo nemega filma je spisal Urban Koder. K projektu je pristopil tudi legendarni nemški filmski zgodovinar Enno Patalas, eden največjih poznavalcev Lubitschevega dela.

Ključni mejniki v 20-letnem delovanju kinoteke

Kot prvi mejnik novo nastale kinoteke je današnji direktor Ivan Nedoh za STA izpostavil pridobitev statusa pridružene članice Mednarodnega združenja filmskih arhivov in kinotek - FIAF leta 1998, s čimer je med drugim dobila dostop do filmskega gradiva drugih članic.

Pomembno priznanje je kinoteki prinesla tudi uredba o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev, ki jo je leta 2000 uvrstila na seznam državnih muzejev - kot muzej za premično dediščino filma in kinematografijo.

Med odmevnejšimi dogodki je Nedoh opozoril na 61. kongres FIAF leta 2005 v Ljubljani, ki ga je kinoteka soorganizirala in v času katerega je kinoteka od ljubljanske občine odkupila dvorano na današnji lokaciji in jo začela obnavljati.

Leta 2012 je kinoteka statusno napredovala iz pridružene v polnopravno članico FIAF.

Zgodovino kinoteke zaznamovalo več pridobitev in izgub

Kinoteka se je skozi 20 let srečevala še s številnimi drugimi pridobitvami pa tudi izgubami. Tako je bil denimo leta 1997 potrjen akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Slovenski kinoteki, ki je poleg mesta direktorja predvidel še 19 delovnih mest. Do leta 2000 so bila zagotovljena proračunska sredstva za 12 zaposlitev. Po uveljavitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ pa so morali število zaposlitev še znižati.

Med pridobitvami je Nedoh omenil tudi dogovor o uporabi prostorov v podzemnih prostorih v Gotenici, sporazum z nekdanjim Filmskim skladom RS za uporabo prostorov za arhivski oddelek na Kvedrovi cesti kot tudi dogovor o hranjenju kopij Filmskega sklada.

Kinoteko je močno zaznamovala tudi smrt Silvana Furlana leta 2005.

Pomembna vloga kinoteke na področju sodobnega umetniškega filma

Leta 2003 je bila slovenska pokrajina prenapolnjena z ameriškimi filmi. Zato je tedanji direktor kinoteke Furlan z velikimi napori pridobil dovoljenja za prenovo in odprtje prvega art kina v državi. Z ustanovitvijo ljubljanskega Kinodvora je začela teči tudi pobuda, da bi tovrstne filme prikazovali tudi po drugih kinematografih po Sloveniji, iz česar se je rodila danes razvejana art-kino mreža. Z željo po promoviranju zanemarjenih kinematografskih pokrajin je kinoteka pomagala ustanoviti tudi danes zelo uspešen festival Kino Otok - Isola Cinema.

Dejavnost temelji na izposojanju in izmenjavi kopij

Filmske kopije so z izginjanjem filmskega traku postale dragoceno blago. Nakup novih kopij je postal velik finančni zalogaj. Ker je Slovenska kinoteka polnopravna članica združenja FIAF in ima veliko povezav z eminentnimi kinotekami in arhivi po svetu, je izposoja kopij še naprej mogoča. A tudi ta je draga - kopije je treba transportirati, filme prevesti in zanje plačati pravice, je pojasnila Varja Močnik. Neredko si kopije izposodijo od podjetij, ki pa seveda zaračunajo tudi najem. A če si kopij ne bi mogli izposojati, bi s tem odpadla marsikatera retrospektiva ali posebna projekcija, je povedala Varja Močnik.

Kinoteka s posebno skrbjo do mlajšega gledalstva

V Slovenski kinoteki pripravljajo šolske projekcije za šolarje in dijake ter tudi t.i. Kinotečne matineje, namenjene družinam. Na teh prikazujejo filme svetovne in slovenske dediščine, ki jih ob projekcijah pospremijo s strokovnimi pogovori. Za zagotavljanje trajnega izobraževanje mladih na področju filmske umetnosti in kulture si po besedah Varje Močnik želijo dodatna sredstva. Slovenska kinoteka obenem vodi tudi projekt Kino-katedra, ki vključuje izobraževanje pedagogov in študentov.

Pogled v prihodnost

Slovenska kinoteka bo letos pridobila nove prostore ob dvorani Silvana Furlana na Miklošičevi v površini 650 kvadratnih metrov. Tako bo lahko postopoma, predvidoma leta 2018, na enem mestu izvajala vse dejavnosti. Na novi lokaciji bo odprla stalno razstavo iz zgodovine slovenske in svetovne kinematografije, preselila knjižnico z mediateko in odprla prostore za izvajanje delavnic. Ob tem kinoteko čaka še urejanje ustreznih skladišč za gradivo, v strateškem načrtu za prihodnja leta pa je tudi več več zaposlitev novih sodelavcev.

V letu 2017 upajo na proračunska sredstva za odkupe filmske dediščine, predvsem digitalnih filmskih kopij izbranih filmov iz zgodovine kinematografije in 35mm filmskih kopij. Na področju digitalizacije filmske dediščine bo kinoteka po Nedohovih besedah nadaljevala z digitalizacijo slovenskih eksperimentalnih filmov, s katerimi gostuje po Evropi in Severni Ameriki.

V načrtu je tudi posodobitev razstave v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači, ki deluje pod okriljem kinoteke. Načrtujejo pa tudi poglobljene naveze s slovenskimi sorodnimi institucijami, s katerimi že zdaj dobro sodelujejo.