Na Dunaju so se srečali Meksikajnarji in Alma Karlin

Razstavo stripov Meksikajnarji (Umco) in Alma M. Karlin: Svetovljanka iz province (Stripburger) je zasnovala in postavila Metka Dariš. Razstavo je ločila na črno-beli (Alma) in barvni (Meksikajnarji) del tako, da se, pravi Zamida, odlično prepletata, a je vedno jasno, za kateri strip gre".

Stripovska saga v petih zvezkih Meksikajnarji - zrisal jo je Zoran Smiljanić, scenarij pa pripravil Marijan Pušavec - velja za najobsežnejši slovenski strip. Pripoveduje zgodbo o nesrečnem podvigu habsburškega nadvojvode Maksimiljana I, ki je želel osvojiti Mehiko in jo priključiti Habsburški monarhiji.

Kot je za STA pojasnil Pušavec, sta bila oba z risarjem velika navdušenca nad vesternom in Mehiko. Na prelomu 80. in 90. let minulega stoletja sta vsak po svoji poti izvedela za zgodbo Meksikajnarjev in "prižgala se je lučka".

Do začetka dela je sicer minilo okoli deset let, do zaključka dela pa še nadaljnjih deset, zadnji zvezek je izšel pred manj kot mesecem.

Smiljanić se je odločil, da bo strip narisal in "koloriral" ročno, saj se računalniško pobarvane risbe ne bi ujemale z zgodovinskim okvirom zgodbe. Ko je videl, koliko časa je potrebnega - en album mu je vzel okoli enega leta - je "klel bedaka, ki me je spravil v to godljo".

"Po zaključku dela pa je nezaželeni pankrt postal mali princ," saj so mu doma ostali "pristni izdelki domače obrti, ki se niso izgubili v digitalnem labirintu, kot se to rado zgodi stripom".

Kot je še dodal Smiljanić, Meksikajnarji vendarle niso zgolj vestern, saj so v stripovsko sago vpleteni elementi pustolovskega romana, zgodovinskih dejstev, magičnosti, poezije - Brus s sabo v Mehiko nese Prešernove poezije, Maksimilijan pa stihe ob prebiranju klasikov kuje tudi sam - in ljubezenskih zgodb.

Drugi razstavljeni strip - Alma M. Karlin: Svetovljanka iz province striporisca Jakoba Klemenčiča in scenarista Pušavca sledi življenjski zgodbi popotnice in pisateljice Alme Karlin, prve ženske, ki je sama prepotovala svet v letih po prvi svetovni vojni. Alma Karlin se je rodila leta 1889 v avstroogrski monarhiji in umrla leta 1950 v nekdanji Jugoslaviji.

Kot je pojasnil Pušavec, je tudi ta strip zahteval precej dela. "Ko sem prišel v Celje, sem za Almo vedel, z njo pa sem se resneje začel ukvarjati med delom v knjižnici," je pojasnil in dodal, da so bili dosegljivi podatki zelo različni - po nekaterih zapisih se je rodila deset let prej, po drugih deset let pozneje; ni bilo jasno ali so bili njeni starši Slovenci ali Nemci..."

"Najprej je bilo treba opraviti resno raziskavo, preveriti vse podatke," je pojasnil. Veliko stvari je odkril v njeni zapuščini, ki je shranjena v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, med drugim njeno avtobiografijo, ki je bila eden ključnih virov za strip.

Tako so tudi v stripu izpostavljene teme, ki jih je popotnica in pisateljica izpostavila sama. Ena ključnih je bil položaj žensk v svetu. "Alma je izhajala iz malomeščanskega okolja, s svojo radovednostjo pa se je nad to dvignila," je še povedal Pušavec.

Razstavo na Dunaju je odprl minister za kulturo Tone Peršak, ki je poudaril, da strip, ki je v Sloveniji dolgo veljal za nekoliko postransko, končno dobiva status enakovredne oziroma polnovredne umetnosti.

Razstavo organizira Javna agencija za knjigo (Jak) v sodelovanju s Slovenskim kulturno-informacijskim centrom Skica. V avstrijski prestolnici bo na ogled do 16. novembra.

Jak in Skica v prihodnjem letu pripravljata še eno postavitev v sosednji državi ter postavitev na knjižnem sejmu v Leipzigu med 23. in 26. marcem. Razstava med drugim sodi v promocijske aktivnosti za projekt Slovenije kot osrednje gostje na največjem knjižnem sejmu na svetu v Frankfurtu v prihodnjih letih.