Murakami ob prejemu Andersenove nagrade posvaril pred izključevanjem
Odense, 3. novembra - Pisatelj Haruki Murakami je v nagovoru ob prevzemu literarne nagrade Hans Christian Andersen posvaril pred izključevanjem. "Ne glede na to, kako visok zid bomo zgradili, da zaustavimo vsiljivce, kako dosledno izključujemo izobčence in v kolikšni meri revidiramo zgodovino, da bi nam ustrezala, na koncu škodimo sebi in ranimo sebe," je dejal.
"Tako kot imamo vsi ljudje sence, jih imajo tudi družbe in narodi," je na podelitvi nagrade v danskem mestu Odense konec tedna povedal Murakami, ki meni da, svetle plati ob sencah uravnotežijo to temno plat. "Če obstaja pozitivno, bo na drugi strani zagotovo tudi negativno", je poudaril. Po njegovem prepričanju je treba potrpežljivo živeti skupaj s svojo senco in pozorno opazovati temno plat, ki prebiva v nas.
Murakami se je v nagovoru, ki ga je naslovil Pomen senc, po pisanje spletnega portala The Guardian navezal na Andersenovo pravljico Senca. Ta pripoveduje o možu, ki je odslovil svojo senco, ta pa je postopoma prevzela človeško obliko, se vrnila in ga ubila. Murakami jo je, kot je poročal spletni Japan Today, označil kot "temno zgodbo, polno brezupa", ki pripoveduje o tem, da se mora vsak soočiti s svojo temno platjo.
Spregovoril je tudi o svojem ustvarjalnem procesu. Kot je dejal, začne s prizorom ali idejo, ki ji v procesu pisanja pusti, da se razvije. "Namesto da bi uporabljal glavo, razmišljam skozi premikanje svoje roke," je dejal in dodal: "V teh trenutkih bolj cenim nezavedno kot zavedno."
Kot še piše The Guardian, Murakami sicer ni definiral, na koga se nanaša njegovo govorjenje o zidovih in izobčencih, japonski mediji pa domnevajo, da na vedno močnejše protibegunsko in protipriseljensko razpoloženje v Evropi in drugod.
Japonski pisatelj Murakami je bil za dobitnika nagrade Hans Christian Andersen za leto 2016 razglašen pred letom dni. Žirija za nagrado je v njegovi prozi izpostavila sorodnosti z ustvarjanjem Hansa Christiana Andersena tako glede "globalne perspektive kot avtorjeve strasti do pripovedovanja".
"Drzno prepleteni Murakamijevo mojstrstvo, klasično pripovedništvo, popularna kultura, japonska tradicija, zasanjani realizem in filozofska razprava nadaljujejo Andersenovo tradicijo pripovedništva," je pisalo v utemeljitvi.
Leta 2010 ustanovljeno literarno nagrado, poimenovano po danskem pravljičarju Hansu Christianu Andersenu, podeljujejo bienalno. Vredna je 500.000 danskih kron (67.000 evrov). Pred Murakamijem jo je leta 2014 prejel v Indiji rojeni britanski pisatelj Salman Rushdie. Med dosedanjimi dobitniki nagrade sta še Isabel Allende in Joanne K. Rowling.
Leta 1949 rojeni Murakami, ki živi med ZDA in Japonsko, ima po vsem svetu številne oboževalce. Njegova dela so označena za lirično in nadrealistično prozo, v kateri pogosto opisuje junake na obrobju japonske družbe.
V slovenskem prevodu so med drugim na voljo romani Kronika ptiča navijalca, Norveški gozd, Kafka na obali, Ljubi moj sputnik in 1Q84, delo O čem govorim, ko govorim o teku ter zbirka kratke proze Slon izginja. Murakamija večkrat omenjajo kot kandidata za Nobelovo nagrado za literaturo.