Na hitro prelistano 5.11.2016 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 5. novembra - Pri Založbi Zala je izšla zgodba o viteštvu za mlade bralce Pismo za kralja avtorice in ilustratorke Tonke Dragt, pri Založbi Litera kot posebna izdaja ljubezenski roman Ferija Lainščka Češnjev cvet, pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa pa v zbirki Klasična šerpa nova pesniška zbirka Gregorja Podlogarja z naslovom Svet in svet.

Ljubljana. Roman Ferija Lainščka Češnjev cvet. Foto: STA

Ljubljana.
Roman Ferija Lainščka Češnjev cvet.
Foto: STA

Ljubljana. Roman za mladino Tonke Dragt Pismo za kralja. Foto: STA

Ljubljana.
Roman za mladino Tonke Dragt Pismo za kralja.
Foto: STA

Ljubljana. Pesniška zbirka Gregorja Podlogarja Svet in svet. Foto: STA

Ljubljana.
Pesniška zbirka Gregorja Podlogarja Svet in svet.
Foto: STA

PISMO ZA KRALJA - VZNEMIRLJIVA IN PRELEPA ZGODBA O VITEŠTVU

Nizozemska avtorica in ilustratorka Tonke Dragt je v knjigi za mlade bralce Pismo za kralja podala zgodbo o popotovanju junaka, ki ga oblikuje in odlikuje boj proti zlemu. Pozno ponoči, sredi priprav na posvetitev v viteza, 16-letnega Tiurija zmoti prošnja za pomoč. Njegova odločitev je usodna. Prelevi se v sla s skrivnostnim pismom za kralja Unauwena onkraj gorovja. Od njega je odvisna usoda kraljestva. Mu bo uspelo prepotovati temačne gozdove, prebroditi reke in premagati gorovja? Se otresti sovražnikov, ki bi za pismo ubijali, in zaupati pravim ljudem, ki bi mu nesebično pomagali? Junak je soočen tudi z vprašanjem, kako naj izpolni težko nalogo, ne da bi izdal, kdo je, in vendar ostal zvest svojemu poslanstvu. Pri Založbi Zala so zapisali, da Pismo za kralja prinaša "vznemirljivo in prelepo zgodbo o viteštvu, pogumu, zvestobi, tudi o prijateljstvu ter spoznavanju sveta in samega sebe". Delo je iz nizozemščine prevedla Mateja Seliškar Kenda.

Tonke Dragt (1930), z viteškim nazivom odlikovana nizozemska pisateljica in likovnica, je pred pol stoletja napisala in ilustrirana roman za mladino Pismo za kralja, ki je obveljal za kultnega in ima zveste navdušence že v več kot 15 deželah. Med drugim je avtorica zanj prejela nagrado za mladinski roman leta (1963), nagrado zlato pero (1963), državno nagrado Nizozemske za mladinsko literaturo (1976) ter najuglednejšo in redko podeljeno nizozemsko nagrado pero peres (2004).

LAINŠČKOV ROMAN NE POVEJ, KAJ SI SANJALA V PRENOVLJENI RAZLIČICI

V zbirki posebne izdaje Založbe Litera je izšel roman Ferija Lainščka Češnjev cvet. Gre za popravljeno in dopolnjeno verzijo romana Ne povej, kaj si sanjala. V prvotni obliki je bil roman prvič natisnjen leta 2009. V njem bralec spremlja zgodbo Edvarda Luhajeva, ki je bil že kot otrok zapuščen in je večino življenja preživel kot brezdomec. Edvardov vsakdan spremeni prijatelj Daks, ki mu ponudi, da bi za veliko vsoto denarja skupaj umorila bogatega invalida. Denar je seveda vaba, ki naj bi jima omogočila lagodno življenje, vendar je za popolno izvedbo umora potreben alibi. Prijatelj mu predlaga, da inscenirata poskus samomora, da bi ga tako spravila v umobolnico. Zgodba se s tem dejanjem povsem nepričakovano zaplete, saj Edi v umobolnici spozna Galino in se zaljubi.

Pisatelj Feri Lainšček se je rodil leta 1959 v Dolencih v Prekmurju. Je avtor številnih literarnih del. Po njegovih romanih je bilo posnetih več filmov, pod nekatere pa se je podpisal kot scenarist. Za literarno ustvarjanje je prejel več nagrad, med drugim dvakrat kresnika in nagrado Prešernovega sklada. Veliko njegovih pesmi je uglasbenih in prirejenih za glasbene zasedbe in pevske zbore. Piše tudi za otroke, prejel je že večernico in desetnico.

PODLOGAR Z ZBIRKO SVET IN SVET SKLEPA SVOJO PESNIŠKO TRILOGIJO

Delo Svet in svet je peta samostojna pesniška zbirka Gregorja Podlogarja in sklepa njegovo trilogijo o pesniškem raziskovanju sveta in ubesedovanjem le-tega na tradiciji, ki se začenja z avantgardnimi pesniškimi gibanji v začetku 20. stoletja. Trilogijo je Podlogar uvedel z zbirko Milijon sekund bliže (2006), druga v vrsti pa je bila zbirka Vesela nova ušesa (2010). Svet in svet je poskus, eksperiment, kako metaforično zaobjeti filozofsko diferenco, s katero se je ukvarjala in se še ukvarja vrsta mislecev. Vendar niti jezik niti način prihajanja pesniškega jaza k svetu ni usmerjen v filozofijo in njeno besedišče; pesmi niso spisane skozi optiko pesniškega modernizma, ki ga (je) ta tema mnogokrat še posebej zanima, temveč pesmi skozi različne postopke ubesedujejo ne samo razliko med jazom in svetom (filozofsko: bitjo in bivajočim), temveč tudi med svetovi, besedami, pogledi, občutki in drugim, so zapisali izdajatelji iz Literarno-umetniškega društva Šerpa.

Gregor Podlogar (1974) je poleg že omenjenih zbirk izdal še deli Naselitve (1997) in Vrtoglavica zanosa (2002), v soavtorstvu s Primožem Čučnikom in Žigo Karižem pa še knjigo Oda na manhattanski aveniji. Prepletal je tudi poezijo in glasbo, rezultat pa je zgoščenka Košček hrupa in ščepec soli (2003). Njegove pesmi so bile prevedene v vrsto jezikov in objavljene v mnogih mednarodnih literarnih revijah in antologijah. Med drugim je prevajal sodobno ameriško poezijo.