Slovenski umetniki na predstavitvi umetnosti Balkana v Carigradu

Razstava, ki je nastala v partnerstvu Pera muzeja in Mestne galerije Ljubljana, je po več kot desetletju ponoven poskus pregleda umetnosti regije, ki jo enačimo oziroma označujemo z Balkanom. Njen naslov izhaja iz reka, s katerim so v Carigradu nekoč napovedali prihod zime, saj je mrzel veter iz balkanskega gorovja prvi znanilec menjave letnega časa. Pozneje je zaradi turbulentnih političnih in družbenih dogajanj na balkanskem polotoku, ki so vodila v velike zgodovinske in politične premike ter vojne, rek postal frazem, s katerim se napoveduje prihod (družbenih) sprememb.

In navkljub temu, da naslov definira zemljepisni prostor fokusa razstave, metaforični rek, izhajajoč iz vremenskega pojava, odpira možnost polemike o tem, katere države pripadajo kulturnem prostoru Balkana. Tako razstava predstavlja delni prerez umetniške produkcije iz le desetih držav Balkana: Albanije, BiH, Bolgarije, Črne gore, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Romunije, Slovenije in Srbije. Iz Slovenije so s svojimi deli zastopani Jasmina Cibic, Vadim Fiškin, Irwin, Laibach, OHO in Mark Požlep.

Grčija zaradi dolgoletnega članstva v EU, ki narekuje drugačen družbeni in politični diskurz, ni vključena v izbor. Prav tako niso predstavljeni umetniki države gostiteljice, ki ima z vzpostavitvijo republike po letu 1923 drugačno politično sliko od ostalih držav Balkana. Vse ostale države, ki pripadajo političnemu področju in kulturnem imaginariju Balkana, navkljub temu, da se mnoge samoizključujejo iz te zemljepisne oznake, kot denimo Slovenija, Hrvaška in Romunija, so na pričujoči razstavi zastopane, so sporočili iz Mestne galerije Ljubljana.

Razstava je v primerjavi s tremi predhodnimi razstavami umetnosti iz regije Balkana - v letih 2002 in 2003 v Gradcu, na Dunaju in v Kasslu - po obsegu in številu predstavljenih avtorjev manjša, je pa bistveni poudarek na predstavitvi tiste generacije umetnikov, ki so v zadnjih desetih letih stopili na mednarodno umetnostno prizorišče.

Vsebina izbranih umetniških del, dialogi med njimi in nenazadnje razstava kot celota ne poskuša negirati stereotipne slike Balkana, še manj želi posredovati "drugačno" sliko prostora, ki ga danes mnogi imenujejo preprosto kar regija. Razstava prinaša razmislek o heterogenosti izbranega geografskega prostora, govori o zgodovinopisju, politiki in družbi, v katero smo rojeni in v kateri kot posamezniki poskušamo soobstajati.

Razstavljena dela povezuje šest glavnih vsebinskih sklopov, ki razstavo povežejo v celoto in naglasijo dialoge med umetniki različnih generacij in medijskih preferenc. Osnovne podteme razstave so: država, državni simboli, ideologija, revolucija, geografija, umetniški sistem. Čeprav večina predstavljenih umetniških del neposredno komentira politično in družbeno sedanjost, analizira preteklost, motri pozicijo posameznika v turbulentnem času naglih sprememb, so navkljub temu dovolj univerzalna in brezčasna, da so zlahka prevedljiva v druge družbene in politične kontekste, so še zapisali v Mestnem muzeju Ljubljana.