Mineva 300 let od smrti nemškega filozofa Gottfrieda Wilhelma Leibniza

Leibniz se je rodil 21. junija 1646 v Leipzigu, kjer je študiral pravo. Med letoma 1667 in 1676 je bil v službi nadškofa v Mainzu, kasneje je bil dvorni kronist. Leta 1700 je spodbudil ustanovitev Združenja znanosti, predhodnika pruske znanstvene akademije.

Kot filozof je skušal po navedbah v Velikem svetovnem biografskem leksikonu povezati naravoslovje z vero v racionalistično-idealističen sistem: "Namesto atomov je uvedel nespremenljive, individualne in z duhom prežete osnovne enote univerzuma - monade, izvirajoče iz promenade, ki je Bog." Na tej filozofiji je razvil stališča o družbenih, pravnih, zgodovinskih in etičnih vprašanjih.

Kot matematik je neodvisno od Isaaca Newtona obogatil teorijo integralnega in infinitezimalnega računa, kot nadarjen tehnik je leta 1675 izdelal prvi računski stroj s stopenjskimi valji, 1676 je razvil dinamično teorijo gibanja. Ukvarjal se je s temeljnimi problemi topologije in bil eden od predhodnikov sodobne geologije, pisal je tudi zgodovinske razprave, še navaja leksikon.

Posebej dragocena je Leibnitzova korespondenca, ki je bila leta 2008 vpisana v register Spomin sveta (Memory of the World - MOW) organizacije Unesco.

Korespondenca predstavlja izjemno pričevanje o evropski književni republiki na prehodu iz baroka v razsvetljenstvo. Z okrog 15.000 pismi ter 1100 korespondenti zaobjema vsa pomembna področja znanosti in predstavlja temeljni dokument evropske moderne, obenem pa označuje tudi prelomnico v razvoju tehnike in mišljenja tistega časa.

Med njegova glavna dela sodijo Nova fizikalna hipoteza (1671), Razprava o metafiziki (1686), O naravi (1698) ter Novi eseji o človeškem razumu (1765). Umrl je na današnji dan leta 1716 v Hannovru, v starosti 71 let.