Režiserja Kazda in Weinreb: Olgina odločitev za acta non verba nenavadna za Češkoslovaško 70. let

Weinreb in Kazda sta posnela film o neprilagojeni Hepnarovi, ki je bila, vsaj tako je verjela, nenehno trpinčena in postavljena na rob družbe. Zato se je leta 1973 odločila, da kot opozorilo družbi izvede radikalno dejanje - s tovornjakom je zapeljala na pločnik in pokosila vrsto ljudi, pri tem jih je osem ubila.

Kot je povedal Weinreb, se je odkrivanje zgodbe Hepnarove začelo "s kratkim dokumentarcem na televiziji o množičnih umorih". "Nisem mogel verjeti, da se je to zgodilo v naši državi v 70. letih. To za našo državo ni značilno - Olga se je odločila za acta non verba."

Čehi so, tako Weinreb, narod besed - tako se tudi niso borili proti Hitlerju, je ponazoril. Zato je šlo pri Olginem dejanju za nekaj neobičajnega: "Rad imam neobičajne stvari na določenem področju. Če bi bili denimo v Siriji ali Iraku, bi bil bolj zanimiv film o deklici, ki je napisala knjigo o množičnem umoru."

Zaradi zgodbe, ki jo na Češkem večinoma poznajo, a ne prav dobro, sta imela režiserja nekaj težav s financiranjem. V iskanju sredstev sta se morala odpraviti tudi v sosednjo Poljsko, od koder prihaja tudi glavna igralka Michalina Olszanska.

"Nekaj težav smo imeli s financiranjem filma na Češkem, ker se je televizija najinega projekta ustrašila. Gre za prvenec in morda so se bali, da bova iz množične morilke naredila junakinjo. Takrat so bili do projekta zelo zadržani, zdaj pa ga bodo predvajali na televiziji," je ob tem pojasnil Kazda.

Iz filma ni jasno razvidno, ali je bila Olga resnično tako hudo trpinčena, zato so nekateri gledalci nekoliko razočarani, saj so pričakovali več neposrednosti, je še povedal Weinreb.

"Nisva podala konkretnih odgovorov na vprašanja, recimo, ali je bila bolna in kaj je bil njen namen. Filma nisva želela posneti na ta način, saj ne bi bilo v skladu z najinim pogledom nanjo."

Tako občinstvu nista bila v pomoč pri podajanju konkretnih odgovorov: "Film je nekaj najinega, rada imava skrivanje in skrivnostnost. O zgodbi tudi po obsežni raziskavi ne moreva podati enoznačnega pogleda."

Kazda je ob tem poudaril, da ne vesta, "ali je bilo vse skupaj v njeni glavi, vemo pa, kaj je naredila". "Na občinstvu je, da presodi, zakaj."

Vsekakor je bil vsaj del njenega čutenja iracionalen, "preveč močno je čutila vse skupaj," je dodal Weinreb, Kazda pa: "Veliko ljudi je bilo trpinčenih, pa tega niso storili".

Tako je zadnji del filma namenjen Olginemu govoru na sodišču, saj sta ji režiserja "ponudila prostor, da pojasni svoje dejanje".

"Svoje dejanje je poskušala pojasniti na nek logičen način v smislu zločina in kazni ter maščevanja."

Kljub podobnostim z morilskimi pohodi drugod po svetu, režiserja opozarjata, da Olge ne gre metati v isti koš: "Bila je bolj abstraktna. Ni poskušala ubiti staršev, sošolcev... Ni šlo za maščevanje, uperjeno proti določenim ljudem. Hotela je ubiti anonimneže."