Pri Gogi Mazzini, Golob in Rezman ter štiri prevodna dela

Mazzini je roman Zemljevidi tujih življenj, ki ga je označil za literarni triler, ustvarjal sočasno z romanom Otroštvo. Pisanje s kresnikom nagrajenega dela mu je bilo, kot je povedal na današnji predstavi knjig, muka, pisanje Zemljevidov tujih življenj pa mu je predstavljalo razbremenitev. Zgodbo romana je umestil v po njegovih besedah "idilično slovensko vas s pravimi Slovenci", Vanjo je vpletel tri umore, za katere je na nenaveden način izvedel protagonist - kartograf Robert.

Barbara in Krištof je prvi slovenski družbeno kritični roman, ki obravnava finančne mahinacije, povezane z gradnjo šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, je povedala urednica Eva Vrbnjak. Rezman je v njem želel predstaviti problematiko pogreznjenih oziroma izginjajočih kmetij in potegavščino oziroma prazne obljube, ki so je bili deležni kmetje od odgovornih za nastalo situacijo. Roman je postavljen v vas Kotel, njegovo dogajanje pa traja zgolj 24 ur, je povedal Rezman.

Knjiga Jezero, ki je pravkar izšla, je prvi kriminalni roman Tadeja Goloba. Kot je povedal, ga je napisal, da bi preveril, če zna napisati pravo kriminalko. Zaveda se, da je to zahteven žanr, ki od avtorja terja, da je povsem jasen. "Nejasnosti pri romanu so obravnavane kot umetnost, pri kriminalki pa kot napake," je pojasnil. Pri pisanju so mu bili v pomoč kriminalisti, ki jih je spraševal tudi povsem banalne stvari, kot denimo, kdaj mora priti kriminalistični inšpektor v službo ali kdaj ima malico.

Delo Pavaa Pavličića Donava, ki velja za eno najpomembnejših del sodobne hrvaške proze, je slovenskim bralcem približal Dušan Šarotar. Kot je dejal, bi delo težko žanrsko opredelil, saj je nekakšna zmes esejističnega, potopisnega, dnevniškega in spominskega pisanja, ki je umeščeno v mikroklimo okoli Vukovarja. Avtor v 12 poglavjih opiše 12 mesecev dogajanja ob Donavi in tako bralcu po Šarotarjevih besedah ponudi veliko panoramo sicer malega mesta in malih ljudi.

Pri založbi so poskrbeli tudi za prevod najboljše kratke proze ruskega pisatelja Mihaila Bulgakova (1891-1940). Izbor po besedah Eve Vrbnjak zapolnjuje bele lise v slovenskem poznavanju Bulgakova, saj vključuje avtorjeva najzgodnejša dela, ki danes sodijo v kanon svetovne literature. Med njimi je tudi zgodba, ki uvaja zbirko - Morfij, po kateri je leta 2008 režiser Aleksej Balabanov posnel uspešen film. Pod prevod se podpisuje Lijana Dejak.

Predstavili so še avtobiografski roman švedskega avtorja Kristiana Lundberga Yarden in roman španskega avtorja Jesusa Carrasca Na prostem.