misliPri Beletrini Virk, Hudolin in dve prevodni novosti
Ljubljana, 18. novembra - Med tokratnimi knjižnimi novostmi Beletrine sta knjigi slovenskih avtorjev - zbirka kratke proze Janija Virka Med drevesi in roman Jurija Hudolina Osnove ljubezni in zla ter dve prevodni deli. Poskrbeli so za prevod romana nemškega pisatelja W. G. Sebalda Saturnovi prstani in prevod romana finske avtorice Sofi Oksanen Ko golobice utihnejo.
Zgodbe iz nove Virkove zbirke kratke proze Med drevesi urednika Mitjo Čandra spominjajo na avtorjevo zgodnjo prozo, zaznamovano s poetičnostjo. Kot je povedala urednica knjige Špela Pavlič, je knjiga Med drevesi Virkova prva zbirka kratke proze po Pogledu na Tycho Brahe iz leta 1998, za katero je prejel nagrado Prešernovega sklada.
Zbirka prinaša sedem kratkih zgodb, ki jih povezujejo točke preloma v življenju posameznikov. Kot je povedal Virk, so bile povod zanje osebno vprašanje, s katerim je želel ugotoviti, koliko se ga dotakne človeška bolečina. Po uredničinih besedah vse zgodbe odlikujeta avtorjev prepoznaven jezik in slog.
Hudolinov roman po besedah Špele Pavlič zaznamuje avtorjev ekspresivni, mestoma zafrkljiv, ironičen in avtoironičen, a obenem poetični jezik. Protagonist romana je moški srednjih let, ki se giblje med poslovnim in umetniškim svetom. Ko si njegova partnerica zaželi z njim otroka, se z enosmerno vozovnico odpravi v svet. Ko se loti marsičesa in osvoji osnove zla, se vrne domov. Po avtorjevih besedah roman ponuja vtis današnjega časa.
Pri Beletrini so se po prevodu kratke proze Izseljeni in romanu Austerlitz odločili za prevod Sebaldovega romana Saturnovi prstani, ki ga je, kot prejšnji dve deli, prevedel Štefan Vevar. Spremno besedo je zapisal Dušan Šarotar, ki je dejal, da smo s prevodom zdaj dobili trilogijo treh velikih Sebaldovih romanov. Prvoosebni pripovedovalec skozi divje in zapuščene pripovedne pokrajine z beleženjem, revidiranjem, sestavljanjem in ubesedovanjem v maniri dnevnika, potopisa, zgodovinopisja ali romana bralca na koncu pušča prepuščenega samemu sebi, je zapisal Šarotar.
Po Vevarjevih besedah je Sebald melanholičen in liričen arheolog spomina, vešč spletanja dolgih, lepih stavkov, s katerimi sledi pisanju velikih avtorjev 19. stoletja. Avtorjeva odlika je po njegovih besedah tudi v tem, da iz povsem obrobnih in nekarakternih ustvari zelo pomembne dogodke.
Ko golobice utihnejo je drugi poslovenjeni roman finske pisateljice Sofi Oksanen, ki sledi romanu Očiščenje. Dogajanje romana je postavljeno v drugo svetovno vojno in desetletja po njej v Estonijo, ki avtorici ni tuja, saj je njena mama Estonka, je povedala prevajalka Julija Potrč. Bralec se lahko prek osebnih zgodb protagonistov seznani s temačno zgodovino te baltske državice.