misliV Rimu razstava o Caravaggiu in začetkih tihožitja v Italiji
Rim, 20. novembra - V Galeriji Borghese so na ogled postavili razstavo z naslovom Začetki tihožitja v Italiji - Caravaggio in Mojster iz Hartforda. Postavitev združuje 40 del. Med drugim je mogoče videti Caravaggiove mojstrovine, kot so Košarica s sadjem iz Pinakoteke Ambrosiana v Milanu, Mladi Bakhus in Deček s košarico sadja, obe iz zbirke Galerije Borghese.
Italija, Rim.
Glavno mesto Italije, Rim.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA
V razstavo so po pisanju italijanske tiskovne agencija Ansa vključena tudi dela t.i. Mojstra iz Hartforda, skrivnostnega mladega slikarja, za katerega nekateri umetnostni zgodovinarji, tudi Federico Zeri, menijo, da naj bi šlo za samega Caravaggia.
Razstava se začne s predstavitvijo tradicije naturalizma v Caravaggiovi rojstni Lombardiji, v tem delu so zastopani umetniki Vincenzo Campi, Giuseppe Arcimboldo in Giovanni Antonio Figino. Slednji je avtor prvega znanega tihožitja v Italij, slike z naslovom Kovinski krožnik z breskvami in listi vinske trte (1590-1594).
Ob Caravaggiovi upodobitvi Mladega Bakhusa in Dečka s košaro s sadjem so v Galeriji Borghese razstavili štiri slike, ki jih je Zeri v 70. letih minulega stoletja odkril v zbirki Scipioneja Borgheseja in jih pripisal Mojstru iz Hartforda. Na tak način so po pisanju Anse želeli poudariti kontraste med obema stiloma: stil neznanega slikarja je bolj suh in lesen, Caravaggiov je poln poezije naturalizma.
Kot še piše Ansa, je bil Mojster iz Hartforda prvi slikar, ki se je popolnoma posvetil tihožitju, medtem ko je Caravaggio tihožitje uporabljal za svojo osebno slikarsko revolucijo.
Razstava, ki bo na ogled do 19. februarja, predstavi dela še nekaterih drugih umetnikov, ki so šli po Caravaggiovih stopinjah in del svojega ustvarjanja posvetili tihožitju.
Michelangelo Merisi da Caravaggio je deloval v Rimu, Neaplju, na Malti in Siciliji. Razvil je značilen osebni slog z dramatičnimi svetlobnimi kontrasti, intenzivnimi barvami in občutkom za podrobnosti.
Kot predstavnik naturalizma v baroku je s svojim živim ustvarjalnim pristopom, temačnim koloritom ter motiviko pretežno iz življenja preprostih ljudi vplival na poznejše umetnike, kot sta Rembrandt ali Velazquez.