Slovenija 19.11.2016 14:03

Našli sta se dolgo pogrešani sliki baročnega slikarja Fortunata Berganta

Ljubljana, 19. novembra - Iz Narodne galerije so sporočili, da je "ena največjih ugank slovenske umetnostne zgodovine razrešena". Našli so baročni sliki Ptičar in Prestar baročnega slikarja Fortunata Berganta, ki nista bili razstavljeni vse od leta 1922. Sliki sta od druge svetovne vojne veljali za pogrešani. Več bo znanega na ponedeljkovi novinarski konferenci.

Ljubljana, Narodna galerija. Novinarska konferenca ob najdbi dveh pogrešanih slik, Ptičarja in Prestarja, ki ju je ustvaril baročni slikar Fortunat Bergant. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Narodna galerija.
Novinarska konferenca ob najdbi dveh pogrešanih slik, Ptičarja in Prestarja, ki ju je ustvaril baročni slikar Fortunat Bergant.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Narodna galerija. Novinarska konferenca ob najdbi dveh pogrešanih slik, Ptičarja in Prestarja, ki ju je ustvaril baročni slikar Fortunat Bergant. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Narodna galerija.
Novinarska konferenca ob najdbi dveh pogrešanih slik, Ptičarja in Prestarja, ki ju je ustvaril baročni slikar Fortunat Bergant.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Narodna galerija. Novinarska konferenca ob najdbi dveh pogrešanih slik, Ptičarja in Prestarja, ki ju je ustvaril baročni slikar Fortunat Bergant. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Narodna galerija.
Novinarska konferenca ob najdbi dveh pogrešanih slik, Ptičarja in Prestarja, ki ju je ustvaril baročni slikar Fortunat Bergant.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Narodna galerija. Novinarska konferenca ob najdbi dveh pogrešanih slik, Ptičarja in Prestarja, ki ju je ustvaril baročni slikar Fortunat Bergant. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Narodna galerija.
Novinarska konferenca ob najdbi dveh pogrešanih slik, Ptičarja in Prestarja, ki ju je ustvaril baročni slikar Fortunat Bergant.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Doslej so obstajale le črno-bele reprodukcije iz leta 1922, ko sta bili sliki na ogled na zgodovinski razstavi slovenskega slikarstva v Ljubljani, obstajal pa je tudi podatek, da sta bili še med drugo svetovno vojno v lasti Jožefa Hudoverniga iz Ljubljane. O njuni usodi in povojnem lastništvu je krožilo več bolj ali manj prepričljivih zgodb.

Umetnini imata zelo pomembno mesto v Bergantovem opusu, saj razkrivata duha tedanjega časa in slikarjev pozni slog, obenem pa sodita med najpomembnejša dela slovenskega baroka, kar je umetnostnozgodovinska stroka več kot 70 let vsakič poudarjala in hkrati obžalovala njuno izginotje.

Ves ta čas sta bili sliki skrbno pospravljeni. Po naključju sta ju odkrila lastnika in pred meseci sta se obrnila na sodnega cenilca za barok, Ferdinanda Šerbelja iz Narodne galerije. Šerbelj je takoj prepoznal Bergantovi mojstrovini. To je bil eden izmed najbolj vznesenih trenutkov v njegovem profesionalnem delu, so sporočili iz galerije.

Narodna galerija se je začela pogajati o odkupu slik, saj sliki sodita v nacionalno zbirko, pri tem pa pridobila podporo ministrstva za kulturo. Sliki bosta, takoj ko bosta restavrirani, vključeni v stalno zbirko.

Več informacij o najdbi, slikah in restavriranju obeh mojstrovin bo na voljo ponedeljek, 21. novembra, ob 10. uri v Zlati dvorani Narodne galerije.