Slovenija 21.11.2016 12:28

Na novo odkrita Bergantova Ptičar in Prestar za stroko veliko presenečenje

Ljubljana, 21. novembra - Na novo odkriti sliki Ptičar in Prestar baročnega slikarja Fortunata Berganta, ki odslej bogatita fundus Narodne galerije, sta po besedah kustosa Ferdinanda Šerbelja izjemen primerek žanrskega slikarstva iz časa baroka. Narodna galerija ju je od zasebnega lastnika odkupila za 140.000 evrov. Jeseni ju nameravajo predstaviti na razstavi.

Ljubljana, DZ.
Seja DZ, na kateri bodo med drugim obravnavali novelo zakona o gozdovih ter predlog resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v obdobju 2016-2022.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Narodna galerija.
Novinarska konferenca ob najdbi dveh pogrešanih slik, Ptičarja in Prestarja, ki ju je ustvaril baročni slikar Fortunat Bergant.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, DZ.
Seja DZ, na kateri bodo med drugim obravnavali novelo zakona o gozdovih ter predlog resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v obdobju 2016-2022.
Poslanec SDS Bojan Podkrajšek.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Seja DZ, na kateri bodo med drugim obravnavali novelo zakona o gozdovih ter predlog resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v obdobju 2016-2022.
Poslanca SMC Mitja Horvat in Franc Laj.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Seja DZ, na kateri bodo med drugim obravnavali novelo zakona o gozdovih ter predlog resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v obdobju 2016-2022.
Poslanec SDS Tomaž Lisec.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Seja DZ, na kateri bodo med drugim obravnavali novelo zakona o gozdovih ter predlog resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v obdobju 2016-2022.
Poslanca SMC Mitja Horvat in Franc Laj.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Seja DZ, na kateri bodo med drugim obravnavali novelo zakona o gozdovih ter predlog resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v obdobju 2016-2022.
Poslanca NSi Jernej Vrtovec in Ljudmila Novak.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, DZ.
Seja DZ, na kateri bodo med drugim obravnavali novelo zakona o gozdovih ter predlog resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v obdobju 2016-2022.
Poslanca DeSUS Franc Jurša in Tomaž Gantar.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Narodna galerija.
Novinarska konferenca ob najdbi dveh pogrešanih slik, Ptičarja in Prestarja, ki ju je ustvaril baročni slikar Fortunat Bergant.
Kustos Ferdinand Šerbelj.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Narodna galerija.
Novinarska konferenca ob najdbi dveh pogrešanih slik, Ptičarja in Prestarja, ki ju je ustvaril baročni slikar Fortunat Bergant.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Sliki sta od konca druge svetovne vojne veljali za pogrešani. O njuni usodi in povojnem lastništvu je krožilo več bolj ali manj prepričljivih zgodb. Kot je za STA povedal Šerbelj, so se že bali, da sta izgubljeni za vedno. Vendar se je izkazalo, da sta bili sliki ves čas skrbno pospravljeni v Ljubljani. Njun zadnji lastnik ju je odkril po naključju in se v začetku letošnjega leta obrnil nanj, ki je tudi sodni cenilec za barok.

Kot kaže, se je na sliki iz generacije v generacijo pozabilo, zato je bilo za sedanjega lastnika njuno odkritje veliko presenečenje. Ker pa gre za izobraženca, poleg tega je slika podpisana, je kmalu ugotovil, da sta delo znamenitega baročnega slikarja Fortunata Berganta. Šerbelju je pogled na sliki takoj razkril, da gre za "dolgo pogrešano skrivnost".

Kot je poudaril Šerbelj, se je zadnji lastnik slik, ki želi ostati anonimen, že ob sami najdbi zavedal, da gre za umetnini, ki sodita v zbirko Narodne galerije. Hitro so se poenotili tudi glede cene odkupa. Dogovorili so se za obročno odplačevanje, sliki sta dvotretjinsko že odplačani.

Stroka domneva, da sta sliki Ptičar in Prestar del cikla petih čutov. Druge slike so izginile oziroma propadle, ostala sta le ptičar in prestar. Prestar tako predstavlja okus in Ptičar sluh. Kot je še poudaril Šerbelj, sta sliki izjemen primerek žanrskega slikarstva iz časa baroka. V slovenskem prostoru so primeri žanrskega slikarstva redki, tako kakovostnih, kot sta Bergantovi sliki, pa sploh ne poznamo. Sliki tako pomembno bogatita poglavje baroka v Narodni galeriji.

Doslej so obstajale le črno-bele reprodukcije iz leta 1922, ko sta bili sliki na ogled na zgodovinski razstavi slovenskega slikarstva v Ljubljani, obstajal pa je tudi podatek, da sta bili še med drugo svetovno vojno v lasti Jožefa Hudoverniga iz Ljubljane. Slednji je bil po Šerbeljevih besedah zadnji znani lastnik. Našel je podatek, da so mu po vojni zaplenili knjižnico, zato je, tako Šerbelj, "očitno začel reševati tisto, kar mu je ostalo, in tako sta sliki prišli do naslednjega lastnika in nato do njegovih dedičev".

Sliki sta po Šerbeljevh besedah dobro ohranjeni. Sta tudi intaktni, kar pomeni, da na njih niso bile izvedene poznejše preslikave. Rahlo poškodovan je Prestar - kar delujejo kot materina znamenja na obrazu, je poškodba, ki je bila narejena z orožjem, najverjetneje s pištolo na šibre. To priča o tem, da gre za zelo staro poškodbo, pištole na šibre so namreč poznali v 18. stoletju.

Sliki bodo najprej restavrirali, za jesen pa načrtujejo razstavo o slikarju Fortunatu Bergantu. Na njej ne bo predstavljen celoten umetnikov opus, ampak izbor in seveda Ptičar in Prestar. Kot je še povedal Šerbelj, je bila zadnja razstava o Bergantu na ogled leta 1951, od tedaj do danes pa se je nabralo veliko novih spoznanj.

Bergant je bil najbolj samosvoj umetnik 18. stoletja na Slovenskem. Šolal se je na akademiji sv. Luka v Rimu. Kljub suverenemu obvladovanju stvarnih form je svoje upodobljence predrugačil. Delal je za mecene in za podpornike, kot so bili Raspi, Erbergi, Codelliji in Tauffererji; pri Erbergih je tudi umrl. Poleg nabožnih del, prežetih z ekstatičnimi zamaknjenji protagonistov, je ustvarjal tudi psihološko poglobljene portrete plemiških sodobnikov, piše na spletni strani Narodne galerije.