Nacionalna kampanja Slovenija bere za izboljšanje bralne kulture Slovencev

Kot je za STA povedal direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ter predsednik upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma Zdravko Kafol, bo podjetje, ki bo pristopilo h kampanji, posvojilo knjigo po svojem izboru in pripravilo nekaj dogodkov.

Tako lahko v podjetju pripravijo denimo pogovor z avtorjem, predstavitev izbrane knjige ali fotografsko razstavo, povezano s knjigo. Lahko se odločijo za nakup izbrane knjige kot poslovnega darila, ali sporočilo knjige kot nekaj simbolnega vgradijo v svoje dokumente. Podjetje lahko tudi kupi nekaj izvodov izbrane knjige in jih podari lokalni knjižnici ali družinam v težkem socialnem položaju. Možnosti je po Kafolovih besedah veliko.

Kot ambasadorji so h kampanji že pristopili Manca Košir, Vlasta Nussdorfer, Irena Štaudohar, Janez Škrabec, Andrej Božič, Matjaž Gantar in Zoran Predin.

Manifest bodo podpisali v petek na dogodku Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu, ki so ga imenovali Ker nam ni vseeno. Ob predstavnikih GZS bodo manifest podpisali tudi predstavniki ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter ministrstva za kulturo.

Kot je poudaril Kafol, je pomembno, da bodo prvič zaradi knjige za isto mizi sedli predstavniki treh ministrstev, s čimer bo knjiga po njegovih besedah postala "vladna kategorija". Kot pobudniki kampanje namreč poudarjajo, da knjiga in branje nimata pozitivnih učinkov le na posameznika, ampak tudi na gospodarstvo, saj bralno pismenost pojmujejo kot del poklicne usposobljenosti.

Raziskava bralne pismenosti med odraslimi PIAAC je po Kafolovih besedah pokazala, da smo Slovenci trenutno na 28. mestu od 34 držav OECD. Četrtina Slovencev je funkcionalno nepismenih, kar je po Kafolovih besedah sramotno. Angleži so daleč pred nami, na 14. mestu, pa je angleška vlada to označila za sramotno, je poudaril.

Kot je še povedal, se je na Slovenskem v zadnjih desetih letih marsikaj spremenilo. Imamo več knjigarn, več knjižnic, na prebivalca izide več knjig, povprečna cena knjige pada, s čimer ta postaja vedno bolj dostopna. Kljub temu naši rezultati stagnirajo že skoraj 40 let, zato se je po njegovem prepričanju treba vprašati, kaj narediti, da se bodo izboljšali. Z nacionalno kampanjo želijo število funkcionalno nepismenih prebivalcev Slovenije v štirih letih zmanjšati za 20 odstotkov.

Na petkovem dogodku bosta po branju in razmišljanjih ambasadorjev kampanje o knjigah Miha Kovač in Igor Saksida predstavila predlog ukrepov za izboljšanje bralne pismenosti pri nas.