Slovenska čipka osvaja New York

Manca Ahlin je v newyorško restavracijo postavila ogromno predelno steno iz "čipke" oziroma konopljine vrvi v podobi čipke, opremila je pisarne spletne korporacije Etsy, za slovensko cerkev Sv. Cirila na Manhattnu izdelala podobo za svetovno leto usmiljenja, masko za nov album pevke Tinkare Kovač, opazila pa jo je tudi svetovna veriga kavarn, ki želi njen dizajn uporabiti za opremo vsaj enega od newyorških lokalov.

"Revolucijo v oblikovanju čipke kot izraza v sodobnem oblikovanju je morda sprožil Marcel Wanders s stolom iz kvačkane čipke. Ko greš v svet, vidiš, da klekljana čipka ni le tipično slovenska. Mi imamo le svoj slog, ki je eden od mnogih v svetovnem kolažu," je za STA povedala arhitektka iz Žirov, ki se je s čipko začela ukvarjati skupaj z drugimi otroki v domačem kraju.

Navdih za čipko je spet dobila, ko je bila leta 2007 na pripravništvu v newyorškem arhitekturnem biroju, ki je med drugim zmagalo na natečaju za zgradbo Akademije scenskih umetnosti v Sarajevu.

"Ko sem potrebovala premor od arhitekture, sem začela klekljati. Bolj v smislu nekakšne terapije. Postopoma sem začela večati dimenzije," pravi sogovornica. Izziv je bilo naročilo iz restavracije hotela Indigo.

Predelno steno dimenzij 3 x 10,5 metra iz 1200 metrov konopljine vrvi je pletla skoraj mesec dni v dvorani cerkve Sv. Cirila, pri čemer je vzbudila precej pozornosti, nenazadnje zaradi materiala.

"Ker je šlo za mediteransko restavracijo, smo izbrali vrv iz tipičnega materiala, ki se uporablja v mornarici. Potem sem ugotovila, da je njen vonj kombinacija med vonjem po konoplji in hlevom bolj primeren za odprte prostore, kot pa za zaprto dvorano sredi avgusta pri 40 stopinjah in 80-odstotni vlagi. Ljudje so se šalili in spraševali, kje je truplo," je povedala Manca Ahlin.

Vonj končanega izdelka je zatrla s kisom in drugimi sredstvi, stena pa je vzbudila veliko pozornosti. Začela so prihajati naročila.

Spletna trgovina Etsy se je nedavno preselila na nov naslov v Brooklynu, v nekdanji sedež Jehovih prič Stražni stolp. Njihov glavni oblikovalec prostorov je Manco Ahlin zaprosil, ali se pridruži ekipi pri obnovi poslopja, ki so ga zasnovali na ekološko neoporečni podlagi z naravno obnovljivimi materiali in povabili lokalnim avtorjem.

"V zgradbi ni zaprtih pisarn za posameznike, le direktorji imajo steklene stene. Ker niso hoteli delati v akvariju, so uporabili moje zaslone za občutek zasebnosti," je povedala Manca Ahlin.

S patrom Krizologom iz cerkve Sv. Cirila sta prišla na zamisel za ustrezno počastitev papeževega leta usmiljenja, ki se je pravkar izteklo. Še posebej zato, ker je uradni logotip za leto izdelal Slovenec, jezuitski pater Marko Rupnik iz Vatikana, ki se je rodil v Idriji.

Izkušnje z materialom so jo prepričale, da bo tokrat bolj ustrezna vrv iz sisala, čeprav je bolj groba in je morala delati v rokavicah. Njen usmiljeni ali dobri pastir je bil dokončan in na steni ob oltarju cerkve ravno za njeno 100. obletnico, ki so jo praznovali oktobra.

Opazili so ga predstavniki veleposlaništva v Washingtonu, ki so arhitektko povabili, naj se s svojimi izdelki sodeluje tudi na odprtju tamkajšnje razstave idrijske čipke. Za to priložnost je poleg manjših čipk izdelala tudi veliko rdečo rožo oziroma luč.

Manca Ahlin ostaja arhitektka, vendar namerava nadaljevati z izdelavo svojih čipk, dokler, kot pravi, bo to imelo smisel. V New Yorku je odkrila, da s svojo naklonjenostjo do čipke ni osamljena.

"Že dolgo obstajajo društva za kvačkanje in pletenje, ko se skupine dobijo v lokalu in potem delajo ter se pogovarjajo. Kot neke vrste skupinska terapija za sprostitev, kar je v današnjem političnem ozračju zelo blagodejno," je še povedala. Po ZDA potekajo tudi festivali čipk. Metropolitanski muzej ima v svojem arhivu več kot 3000 kosov klekljane čipke, med njimi tudi slovenske.