misliChristopher MacLehose na Založniški akademiji: Ključ je v perfektnem prevodu
Ljubljana, 23. novembra - Na Založniški akademiji 32. slovenskega knjižnega sejma je gostoval najvidnejši britanski založnik prevodnih del Christopher MacLehose, ki je po delu v različnih britanskih založbah ustanovil svojo založniško hišo. Ključ za uspeh je po njegovem mnenju v trdem delu, predvsem pa v odličnem prevodu: "Perfektna angleška različica je naš cilj."
MacLehose, ki kot založnik nadaljuje družinsko tradicijo, ki obsega sedem generacij ukvarjanja s to dejavnostjo, pri prevajanju zagovarja globoko spoštovanje do besedila, pomembno se mu zdi tudi, da je prevajalec "avtor angleškega teksta". Prav tako se mu zdi ključno široko poznavanje literature in jezika nekega naroda. V tem primeru, kot je ponazoril, bi nekdo, ki pozna poezijo Borisa Pasternaka, težko priporočil v prevod njegov roman Doktor Živago.
Kot je poudaril, je pri svojem delu odvisen od ljudi, ki berejo in poznajo literaturo, nekaj pa prida še založniški nos. Razlog, da je bil prisiljen zapustiti založbo Random House, je bil po njegovih besedah način, po katerem so objavljali prevodne knjige: ni jim bilo všeč, da založniki odločajo o tem, katere knjige bodo objavljene. MacLehoseu se to zdi nesmiselno.
Pod svojim okriljem je doslej objavil literaturo iz 24 jezikov, tudi iz arabščine. Objavlja pa samo, kot je dejal, visokokakovostna dela: nekatera so kriminalke, druga zaznamuje predvsem literarna kakovost. Enako resno pa jemlje vse jezike. Na vprašanje urednice v Mladinski knjigi Darje Marinšek, zakaj potem na britanskem trgu primanjkuje uspešnic iz vzhodnoevropskih jezikov, je odgovoril, da je to "najdlje, kamor lahko gredo", čeprav se bo, kot je prepričan, tudi to spremenilo.
Po zaslugi francoskih prevodov iz slovenske literature pozna Brino Svit, enako velja za hrvaško in madžarsko literaturo. Po njegovih besedah gre za težke jezike, uspeh pa bi bil zagotovljen, če bi našli primer "Hercula Poirota ali Agate Christie v Ljubljani".
Po njegovem prepričanju imajo ljudje naravno radovednost za druge narode in kulture, da spoznajo nekaj njihovih notranjih zakonitosti. In ravno skozi umor in policijsko preiskavo lahko veliko bolj učinkovito seciraš družbo, kot če pišeš neposredno v slogu Vojne in miru ali Zločina in kazni.
Velika Britanija se bo po njegovem mnenju še naprej odpirala prevodnim delom, k temu so deloma pripomogle tudi uspešne danske televizijske nadaljevanke in televizijski podnapisi. Tudi glede prihodnosti knjige je MacLehose optimističen. Statistika založništva v Veliki Britaniji kaže, da se krepi neodvisno založništvo, ki "izbere knjige, ki jih želijo objaviti, in to na ustrezen način". Največje upanje pa je, kot se je pošalil z vidika družinske tradicije, "da e-knjiga razpada".