Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PREMIŠLJEVANJA O SLOVENIJI - GLOBINSKI PORTRET SODOBNE SLOVENSKE DRUŽBE

Janez Markeš v 12 poglavjih knjige nastavlja kritično ogledalo politiki, ki je vodila Slovenijo v letih tranzicije, in tudi Slovencem, ki so s svojo prepogosto pasivno držo omogočali, da državo danes zaznamujejo korupcija, razkroj družbene intelektualne elite ter "pajdaške" združbe, ki s svojim ropanjem uničujejo tudi prihodnost mladine, so zapisali pri založbi.

"Premišljevanja o Sloveniji so globinski portret sodobne slovenske družbe. Markeševi razmisleki pa ne segajo le v čas socializma, komunistične revolucije, tranzicije, v Moskvo ali Beograd. Avtor v analizo prepričljivo vplete tudi politične vzorce, značilne za Avstro-Ogrsko; Dunaj je na sodobno Slovenijo vplival vsaj tako močno kot Moskva. In to ne le zaradi avstro-ogrskih vzorcev, temveč tudi zato, ker so dunajski ekonomisti očetje sedanjega neoliberalizma," je o delu zapisal novinar in urednik Ali Žerdin.

Janez Markeš je novinar časnika Delo, ki spremlja politično dogajanje v Sloveniji in v svetu. Še posebno je znan po svojih analizah, po problemskih člankih in kolumnah, v katerih se poglablja v težave razvoja samostojne Slovenije.

VAFLJEVI SRČKI - PRVENEC PRILJUBLJENE NORVEŠKE MLADINSKE PISATELJICE

Protagonistka mladinskega romana Vafljevi srčki je Lena, navihana deklica, "namazana z vsemi žavbami". Vsak dan je zanjo ena sama pustolovščina. Njen sosed Trile jo ima za najboljšo prijateljico, kljub temu, da ga kar naprej spravlja v težave. Pred njima je dolgo poletje, ki obeta obilo zabave, a prinaša tudi težke trenutke, ki pa jih glavna junakinja premaga z veliko modrostjo.

Vafljevi srčki so prvenec priljubljene in večkrat nagrajene norveške avtorice Marie Parr (1981), ki ji pravijo tudi Astrid Lindgren mlajše generacije. Slovenski otroci so njeno Tonjo iz Hudega brega že vzeli za svojo. Za Vafljeve srčke je avtorica, ki je letošnja gostja Slovenskega knjižnega sejma, prejela več nagrad, med drugimi nizozemsko Zilveren Griffel in francosko Prix Sorcie'res. Po knjigi je na Norveškem posneta televizijska serija. Slovensko izdajo v prevodu Darka Čudna dopolnjujejo ilustracije Jureta Engelsbergerja.

OBLIKE DUHA - TRETJA ZAKLADNICA PESNIŠKIH OBLIK BORISA A. NOVAKA

Oblike duha je tretja zakladnica pesniški oblik Borisa A. Novaka, ki sledi prvi pesmarici Oblike sveta, ki je vsebovala 70 pesniških oblik, med katerimi jih je bilo 17 prvič uporabljenih v slovenščini, ter drugi knjigi Oblike srca. Ta je obsegala že 140 oblik oziroma 40 takih, ki so prvič zaživele v slovenščini. Pričujoča knjiga Oblike duha pa - skupaj z vsemi obravnavanimi zvrstmi, podzvrstmi in pesniškimi postopki - pokriva 220 oblik. Od teh je 60 v slovenščini prvič upesnjenih form in 16 oblik, ki jih je Boris A. Novak sam izumil.

"Knjiga Oblike duha je namenjena širokemu krogu bralk in bralcev, od ljubiteljev poezije do pedagogov na različnih stopnjah izobraževanja, od srednješolske mladine do študentov ustreznih študijskih smeri, od začetnic in začetnikov na poti pesniškega ustvarjanja do tistih literarnih strokovnjakov, ki ob široki vednosti še zmeraj premorejo tudi kanček radovednosti," je zapisal avtor.

Boris A. Novak se je rodil leta 1953 v Beogradu. Leta 1978 je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1996 še doktoriral. Med drugim je delal kot dramaturg v ljubljanski Drami SNG v Ljubljani, urejal revijo Kurirček, bil urednik Nove revije ter urednik mladinskega leposlovnega programa pri založbi DZS. Od leta 1996 predava na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je tudi eden od predsednikov Slovenskega PEN in Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN. Uveljavljen je kot pisec poezije za odrasle in otroke, pisec dramskih besedil za odrasle in iger za otroke in mladino, esejist in prevajalec ter literarni znanstvenik. Za svoje delo je prejel več nagrad.

FREKVENCE VOTLIH PROSTOROV - TRETJA PESNIŠKA ZBIRKA DEJANA KOBANA

Pesniška zbirka Frekvence votlih prostorov s podnaslovom Kjer so žirafe resen prometni problem so manifest posameznika, ki ne želi pridigati ali pa kazati s prstom na različne probleme, s katerimi se soočamo. Pesniški subjekt je postavljen v družbeno precej neodzivno krajino, kjer eksistira in diha, pisanje pesmi pa je odraz njegovega obstoja. Je občutljiv, giblje se na robu. "Morebiti želi kdaj počasi stopiti z nogo čez, vendar se vedno vzdrži. Obvlada. Uravnoteži s trenutkom. V tej knjigi je veliko trenutkov, detajlov, kopičenja slik iz vsakdana v krhke skulpture, ki stalno narahlo dihajo in vsake toliko kaj povejo," so o zbirki zapisali pri založbi Primus, ki distribuira knjigo.

Frekvence votlih prostorov so tretja pesniška zbirka Dejana Kobana (1979), ki sledi predhodnima Metulji pod tlakom (2008) in Razporeditve (2013).