V CD predstavniki vlade in gospodarstva podpisali manifest za večjo bralno pismenost

Kot je ob podpisu povedal predsednik gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Milič tudi zbornico skrbi, da Slovenci premalo berejo. To se namreč po njegovih besedah pozna tako pri funkcionalni pismenosti kot pri spoprijemanju z vsakodnevnimi in življenjskimi izzivi. Ker je Slovenija del globaliziranega sveta, moramo več vlagati v naše kompetence, med katerimi je ena najosnovnejših bralna pismenost, je menil.

Maja Makovec Brenčič je poudarila, da se na ministrstvu trudijo, da bi vsakemu otroku približali knjigo in pisano besedo, da pa precejšnjo težavo predstavljajo tudi starejši, ki ne berejo. Peršak pa je poudaril, da branje pripomore k podjetnosti, znanju in ustvarjalnosti.

Povezovalka prireditve Manca Košir je na prireditvi Ker nam ni vseeno predstavila ambasadorje kampanje Slovenija, med katerimi so poleg nje še varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, novinarka Irena Štaudohar, direktor podjetja Riko Janez Škrabec, generalni direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič, poslovnež Matjaž Gantar in glasbenik Zoran Predin.

Podpis manifesta je le prva, simbolna faza kampanje, je povedal direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS ter predsednik upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma Zdravko Kafol.

Kot je poudaril, bo naslednja faza bolj konkretna in merljiva. Vsako podjetje, ki bo pristopilo h kampanji, bo namreč posvojilo knjigo po svojem izboru in pripravilo nekaj z njo povezanih projektov ali dogodkov. Tako lahko v podjetju pripravijo pogovor z avtorjem, predstavitev knjige, odprejo razstavo, povezano s knjigo. Lahko pa se odločijo za nakup izbrane knjige kot poslovnega darila, ali sporočilo knjige kot nekaj simbolnega vgradijo v svoje dokumente. Podjetje lahko tudi kupi nekaj izvodov izbrane knjige in jih podari lokalni knjižnici ali družinam v težkem socialnem položaju, je naštel.

Poznavalca področja bralne pismenosti Miha Kovač in Igor Saksida sta predstavila nekaj statističnih podatkov in predlogov ukrepov za izboljšanje te v Sloveniji. Kovač je med drugim povedal, da smo bili v 70. letih na področju bralne primerljivi z Norveško, danes pa se uvrščamo v evropski spodnji srednji razred. Razlog za to po njegovem mnenju ni v nedostopnosti knjig, saj je število knjižnih naslovov od leta 1999 do danes naraslo za 25 odstotkov, desetkrat več je prodajnih mest za knjige, imamo dobro razvejano knjižnično mrežo, vse več je e-knjig, je poudaril.

Ob tem je opozoril, da "gre precej stvari v nič, če ne beremo": besedni zaklad, zmožnost abstraktnega in logičnega mišljenja, empatija, večjezikovnost in gospodarska konkurenčnost.

Saksida je opozoril predvsem na pomen bolj zahtevnega šolstva. "Edina slaba šola je nezahtevna šola, kjer je vse prezahtevno, preobsežno in prepodrobno," je menil. Po njegovih besedah bi se morali zavedati, da učenje ni igra, pač pa delo.