Od blizu 27.11.2016 21:16

Slovenski knjižni sejem sklenil pogovor z Rumizem o skupni vojni italijanskih in slovenskih vojakov

Ljubljana, 27. novembra - V Cankarjevem domu je nocoj potekal pogovor z italijanskim pisateljem Paolom Rumizem, v katerem je spregovoril o svojem notranjem in fizičnem potovanju po vzhodni fronti, ki ga je opisal v knjigi Kot konji, ki spijo stoje. Pogovor je sklenil Slovenski knjižni sejem, ki ga je obiskalo okrog 30.000 ljudi in na katerem so prodali okoli 35.000 knjig.

Ljubljana, CD. 32. Slovenski knjižni sejem. Foto: Anže Malovrh/STA Arhiv STA

Ljubljana, CD.
32. Slovenski knjižni sejem.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Eno od izhodišč razmišljanja o prvi svetovni vojni in vzhodni oz. ruski fronti je bil tržaškemu pisatelju in dolgoletnemu političnemu novinarju pogreb v Sarajevu ubitega Franca Ferdinanda z ženo Sofijo, ki se je zgodil v Trstu. Rumiz je, kot je dejal, začutil, da sta "ta dva človeka za seboj potegnila na milijone fantov, ki so umrli v prvi svetovni vojni".

Pisatelj se je tudi sam z vlakom odpravil po sledeh svojih dedov, vojakov na vzhodni fronti, vse do Galicije, - mitske vzhodne meje nekdanjega cesarstva, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina. Kot je povedal, je v Galiciji okoli 400 pokopališč vojakov, med imeni je zasledil veliko imen, ki jih je sicer mogoče najti v današnjem tržaškem telefonskem imeniku.

V pogovoru z Ervinom Hladnikom - Milharčičem je Rumiz zaupal, da je za lažje vživljanje v zgodbe vojakov izpred 100 let prespal na hribu, kjer so bili pobiti tako italijanski kot ruski in vojaki številni drugih nacij. To je eno redkih območij, kjer so vsi pokopani na enem mestu, je poudaril. Tako je doživel izkušnjo "priklicevanja z avtosugestijo". Po njegovih besedah bi se mladi o vojni več naučili z eno prespano nočjo v kakšnem strelskem jarku kot z enoletnim študijem zgodovine.

Potovanje je označil kot iskanje senc svoje lastne zgodovine in zgodovine Evrope. Začela ga je zanimati vojna, v kateri se je boril njegov ded in o kateri ni nikoli kaj dosti slišal. "Kot Italijan in Tržačan sem imel željo, da zapolnim to luknjo v italijanski zavesti," je dejal.

Med drugim je opozoril, da je bila vzhodna fronta, kjer so se borili tako Italijani kot Slovenci, zadnja skupna izkušnja teh dveh ljudstev. Zato je prevod v slovenščino vzel zelo čustveno. Ob tem je večkrat pohvalil prevajalca Mateja Venierja.

Spregovoril je tudi o današnjih razmerah v Evropi, predvsem o strahu pred tujci. Kot je menil, je ta za politike dober, saj lahko tako prst usmerijo stran od svojega slabega vladanja.

Pogovor je sklenil 32. Slovenski knjižni sejem, ki ga je, kot je za STA povedal predsednik upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma Zdravko Kafol, obiskalo okoli 30.000 ljudi, ki so kupili okoli 5000 več knjig kot lani.

V govoru, ki je uvedel pričujoči pogovor, je dejal, da "mora dober knjižni sejem vzbujati apetit po branju" in letošnja izdaja je sporočala "Slovenci kupujemo knjige, postajamo narod bralcev in smo ljubitelji knjig". Napovedal je še, da bo prihodnje leto v osrčju sejma t. i. "germanska trojka" - Nemčija, Avstrija in Švica.