Svet 28.11.2016 15:18

Z Lubitschem uradno odprtje slovenskega kulturnega centra v Berlinu

Berlin, 28. novembra - V berlinskem kinu Babylon bo v torek slovesno odprtje tamkajšnjega slovenskega kulturnega centra. Kot je za STA povedal vodja centra Gregor Jagodič, bodo v uvodnem delu med drugim izvedli dela vrhunskih slovenskih umetnikov, ki živijo tudi v Berlinu, sledila pa bo predstava Ernsta Lubitscha Ko sem bil mrtev v izvedbi SNG Drama Ljubljana.

Po Jagodičevih besedah bodo v prvem delu slovesnega odprtja, v katerem so predvideni tudi govori, krstno izvedli novitete nekaterih slovenskih avtorjev, ki živijo in ustvarjajo v Berlinu, pa tudi tistih iz Slovenije. Tako je Vinko Möderndorfer napisal pesem, ki jo je uglasbil v Berlinu delujoči slovenski skladatelj Tomaž Bajželj in jo bodo izvedli sopranistka ljubljanske opere Urška Arlič Gololičič, tenorist SNG opere Maribor Martin Sušnik, za klavirjem bo Vladimir Mlinarič z Akademije za glasbo, flavtist bo Marko Zupan iz berlinskih simfonikov, hornist pa Andrej Žust iz berlinskih filharmonikov. Aleš Šteger pa je za ta del programa napisal črtico.

Nato bodo v kinu, kjer je deloval sloviti nemški režiser Ernst Lubitsch, igralci ljubljanske Drame izvedli predstavo po njegovem nemem filmu Ko sem bil mrtev (Als Ich tot war) v režiji Diega de Bree.

"Gre za predstavo, zasnovano po prvem Lubitschevem nemem celovečernem igranem filmu, ki je dolgo časa veljal za izgubljenega, dokler ga niso leta 1994 našli ravno v Sloveniji," je dejal Jagodič. Po vzoru nemega filma bo tudi predstava brez besed, ob spremljavi pianista Jožeta Šaleja, vse vloge, tako moške kot ženske, pa igrajo moški - Alojz Svete, Janez Škof, Jernej Šugman in Boris Mihalj. Sicer je tudi Ernst Lubitsch v tej komediji o bonvivanu igral vlogo tašče.

Kulturni center, ki v nemški prestolnici deluje od 1. junija, ima pisarno na slovenskem veleposlaništvu v Berlinu ter organizira prireditve na različnih lokacijah v Berlinu in drugod po Nemčiji. Njegovo poslanstvo je, "da skrbi za promocijo slovenske kulture in slovenskih umetnikov ter odpira vrata tam, kjer se le da," je dejal vodja in edini zaposleni na centru Jagodič.

Po njegovih besedah je center sicer še na začetku, med drugim tudi še pripravljajo spletno stran. Je pa doslej, kot je dejal Jagodič, uspel vzpostaviti že kar nekaj stikov in široko mrežo, kar odraža tudi program za letos in prihodnje leto. Center sodeluje tako z vladnimi kot nevladnimi organizacijami. V načrtu je tudi sodelovanje s slovenskim kulturno-informacijskim centrom na Dunaju Skica, saj je obema skupen nemški jezikovni prostor, a Jagodič ni želel povedati več, ker mora projekte potrditi še ministrstvo za kulturo.

Za program centra je na letni ravni po Jagodičevih besedah predvidenih 85.000 evrov, sredstva pa prispeva ministrstvo za kulturo, ki tudi potrjuje program. Ta je, kot je pojasnil Jagodič, "naravnan predvsem v luči, da bi Slovenija poslala častna gostja na mednarodnem Frankfurtskem knjižnem sejmu v letu 2020 ali 2021, kar pomeni, da je malo večji poudarek na literaturi, sicer pa zajema vse discipline umetnosti, se pravi, uprizoritveno, glasbeno, likovno ter intermedijske umetnosti".

Že pred odprtjem centra se je v Berlinu sredi novembra predstavil pisatelj Boris Pahor, naslednji projekt pa bo gostovanje akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani ter baročnega orkestra akademije za glasbo s solisti ljubljanske Opere in profesorji Akademije za glasbo med 14. in 16. decembrom v Berlinu. Decembra je predvideno tudi odprtje fotografske razstave Urbana Cerjaka, koncert slovenskih samospevov ter branje del slovenskih pesnikov in avtorjev, prevedenih v nemščino, s slovenskim društvom Periskop.

Prihodnje leto med drugim želijo predstaviti Vinka Möderndorferja, čigar dela so nedavno izšla v nemškem jeziku, kot večplastnega umetnika - pesnika, pisatelja, režiserja, dramatika in filmskega ustvarjalca.

Jagodič je še povedal, da se nanj obračajo številni slovenski umetniki, ki bi se želeli predstaviti v Berlinu oz. Nemčiji. Odvisno od narave projekta in želja pa je, ali ga je mogoče izvesti. "Nekje lahko pridemo skupaj, drugje ne," je še dejal in dodal, da zainteresiranim za sodelovanje vedno pove, kje so omejitve centra in kakšne so njegove zmožnosti.