Pisma Stefana Zweiga razkrivajo pisateljevo očetovsko plat

Pisma, ki so jih našli več kot 70 let po Zweigovi smrti, so del dvanajstletne korespondence med avtorjema, ki se je začela leta 1921. Zweig je Rosenkranzu med letoma 1921 in 1933 napisal skupaj 26 pisem in šest razglednic. Izraelski nacionalni knjižnici v Jeruzalemu je pisma podarila 92-letna Hanna Jacobsohn, Rosenkranzeva pastorka.

Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil arhivist Stefan Litt, ki skrbi za zbirko pisem, Zweig v prvem pismu takrat 16-letnemu Rosenkranzu iz nemškega Königsberga svetuje, naj kot mlad Jud živi v Nemčiji. "Jud mora biti ponosen na svoje judovstvo in ga poveličevati," je zapisal, a ob tem posvaril, da se ne sme bahati z dosežki judovskega ljudstva.

V drugem pismu je Zweig Rosenkranzu odsvetoval selitev v Palestino, na območje kjer je bil leta 1948 ustanovljen Izrael, in mu priporočil, naj se uči jezikov. "Kdo ve, morda bosta Nemčija in Evropa postali tako zadušljivi, da svobodni duh v njih ne bo več mogel dihati," je zapisal.

Zweig je tudi oboževal sionističnega vizionarja in avstro-ogrskega novinarja Theodorja Herzla, kar je razvidno tudi iz tretjega pisma Rosenkranzu. Litt je dejal, da je Herzl Zweigu tudi omogočil, da je objavljal svoje literarne prispevke v časniku Neue Freie Presse, kjer je bil sam literarni urednik.

Po Littovih besedah pisma poleg politične vsebine razkrivajo tudi veliko o Zweigovem značaju. "Osupljivo je, da si je Zweig, ki je bil tedaj na vrhuncu svoje kariere, vzel čas za odgovor mladeniču, ki je bil, ko mu je prvič pisal, star le 16 let," je dejal Litt. Dvojica se je v času dopisovanja srečala dvakrat.

Zweig se je kot sin industrialca rodil na Dunaju. Študiral je filozofijo, germanistiko in romanistiko. Od leta 1919 je živel v Salzburgu. Leta 1938 se je pred nacisti izselil v Veliko Britanijo, nato v ZDA in končno v Brazilijo, kjer je, obupan zaradi nacističnega nasilja, naredil samomor.

Bil je zelo izobražen in svetovljansko usmerjen kronist in natančen psiholog, po izpovednem izrazu pa eklektik. Znan je predvsem po biografijah, njegova glavna dela so Trije mojstri: Balzac - Dickens - Dostojevski, Joseph Fouche, Marija Antonietta: slika povprečnega značaja s šestimi slikami, Marija Stuart, Nestrpnost srca in Včerajšnji svet. Pisal je tudi drame in eseje.

Rosenkranz je v Nemčiji postal založnik, nato pa se je poročil in se leta 1933 izselil v Palestino. Bojeval se je v drugi svetovni vojni, se preimenoval v Chaia Atarona ter delal kot novinar za izraelska časnika Haaretz in Jerusalem Post. Leta 1956 je naredil samomor.