Letošnja Animateka s 398 filmi in novo platformo za profesionalno občinstvo

Kot so pojasnili na današnji predstavitvi, je letošnji festival z naslovom Srčna srečna 13. izvedba zasnovan na enak način kot prejšnji, s tekmovalnim programom srednje in vzhodne Evrope, evropskim študentskim tekmovalnim programom ter tekmovalnim programom, namenjenim otroškemu občinstvu.

Rdeča nit letošnje retrospektive je razvoj 3D računalniškega animiranega filma. V osmih programih bodo pregledali razvoj 3D računalniške tehnike v smislu avtorskega animiranega filma. Predstavljajo še dva posebna programa - program animiranih dokumentarnih filmov in program erotika v animiranem filmu.

Letošnja novost je platforma za profesionalno občinstvo Animateka PRO, ki bo potekala med 6. in 8. decembrom. Kot je povedal programski direktor Animateke Igor Prassel, v sodelovanju s Staro mestno elektrarno prvič organizirajo tridnevni dogodek, ki bo posvečen strokovnim posvetom, okroglim mizam, predavanjem pomembnih tujih avtorjev in regionalnim srečanjem.

Letos tako Animateka oblikuje trikotnik Kinodvor - Slovenska kinoteka - Stara mestna elektrarna, ki so tri prizorišča, kjer bo potekal festival.

Animateko bo dan pred uradnim začetkom uvedlo odprtje razstave Dušana Kastelica Pregledna razstava (ali kako sem zapravil svojih prvih 50 let), ki bo v Moderni galeriji na ogled do 11. decembra. Prvi predotvoritveni dogodek je sicer razstava Leona Vidmarja Slovo, ki je v galeriji DLUL na ogled od 23. novembra do 11. decembra.

13. izvedbo festivala bodo v ponedeljek zvečer v Kinodvoru odprli s posebnim programom, v ospredju katerega bo retrospektiva 3D računalniškega animiranega filma. Prikazali bodo film kanadskega avtorja Reneja Jodoina Pravokotnik in pravokotniki iz leta 1984 ter Lakoto Petra Foldesa iz leta 1974. Gre za ene od prvih primerov rabe 3D animacije na avtorski način.

Ob odprtju bodo predstavili tudi letošnje mednarodne žirante, od katerih se bo vsak predstavil z enim filmom. V mednarodni žiriji bodo letos mojster 3D eksperimentalnega filma Paul Bush, Italijan Mauro Carraro, z oskarjem nagrajeni Chris Landreth, Finec Joni Männistö, ki je tudi avtor letošnje celostne podobe festivala, in mlada iranska ustvarjalka Sarah Saidan, ki živi v Franciji. Člani mednarodne žirije se bodo na festivalu predstavili s svojimi programi oz. retrospektivami.

Letos je na programu rekordnih devet celovečernih animiranih filmov. To po besedah Prassla priča, da je produkcija avtorske celovečerne animacije predvsem v Evropi trenutno na zelo visoki ravni.

Skozi selekcijsko sito se je v tekmo za nagrado občinstva HOPIN, ki jo podeljuje podjetje HOPIN Slovenija, in za veliko nagrado mednarodne žirije Stadionshop, ki jo podeljuje podjetje Transfera, prebilo 34 avtorskih kratkih animiranih filmov. V evropskem tekmovalnem programu študentskih animiranih filmov bo prikazanih 57 študentskih animacij, ki se bodo potegovale za nagrado Univerze v Ljubljani in Univerze v Novi Gorici za najboljši evropski študentski animirani film. Podelili bodo tudi nagrado otroške žirije za najboljši film v programu Slon: D'SAF.

V programu Slon, ki je namenjen različnim starostnim skupinam otrok, so letos pripravili tudi Slonov filmski maraton. Program Slon nadgrajujejo še tri delavnice.

Na festivalu bo prikazanih več filmov slovenskih avtorjev, trije od njih - Leona Vidmarja, Davorina Marca in Špele Čadež - v vzhodnoevropskem in srednjeevropskem tekmovalnem programu.

V spremljevalnem programu bo poleg razstave Dušana Kastelica še razstava Jonija Mänistöja Od študenta animacije do filmskega profesionalca. Sedmega decembra bo v Slovenski kinoteki čez dan na sporedu animacijski performans Pentagon, zvečer pa bo v Stari mestni elektrarni avdiovizualni koncert Katje Šulc Vizualije live.

Srčna srečna izvedba je po besedah Prassla tudi zato, ker je festival tik pred zdajci dobil odobrena dodatna evropska sredstva, s čimer so lahko zaokrožili proračun festivala. Kot je na novinarski konferenci sporočila Sabina Briški iz centra Ustvarjalna Evropa, je Evropska komisija Animateki namenila 33.000 evrov dodatnih sredstev. Sicer sta dodatni denar dobila tudi druga dva slovenska festivala, ki sta se prijavila za evropski denar, Kino Otok in Liffe.