Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

LJUBEZENSKI ROMAN - MEDGENERACIJSKI ROMAN IVANE SAJKO

Ljubezenski roman Ivane Sajko v prevodu Polone Glavan ni zgolj ljubezenski roman, ampak tudi in morda predvsem generacijski roman. Ženska, moški, otrok, tukaj in zdaj. Pet kar najbolj odprtih motivov in nešteto možnosti. Ženska in moški sta mlad par z otrokom in najemniškim stanovanjem, igralka in pisatelj z visoko izobrazbo in brez zaposlitve, "tukaj in zdaj" pa je od tranzicije razdejana Hrvaška, kjer peščica bogatih ne razume množice lačnih. Razmere, ki so dobro znane tudi pri nas, avtorica zaznamuje s subtilnim in natančnim prerezom družbenega trenutka, ki se večkrat zazdi brezupen, a se vendarle izteče v tisto, kar vedno in povsod ponuja smisel in upanje - ljubezen.

Hrvaška pisateljica, dramatičarka in dramaturginja Ivana Sajko (1975) je dejavna zlasti v gledališču kot avtorica in režiserka, štirikrat je prejela nagrado Marina Držića za najboljšo hrvaško dramo, njene drame so prevedene v več kot deset jezikov ter uprizarjane na odrih po vsem svetu. Poleg zbirk dram je objavila še nekaj romanov in teoretsko delo K norosti (in revoluciji), ki je prevedeno tudi v slovenščino.

HITLERJEVI POZABLJENI OTROCI - PRETRESLJIVA OSEBNA ZGODBA INGRID VON OELHAFEN

V sklopu programa za okrepitev in izboljšanje "čiste" arijske rase Lebensborn, so nacisti med drugo svetovno vojno tudi ugrabljali primerne - svetlolase, modrooke otroke z okupiranih ozemelj, jih vozili v Nemčijo in vzgajali v posebnih domovih ali dajali v rejo ali posvojitev "dobrim" nemškim družinam. Eden izmed teh otrok je bila tudi Ingrid von Oelhafen. Bralec lahko v pričujoči knjigi sledi njeni zgodbi od nesrečnega dne avgusta 1942, ko so jo na šolskem dvorišču v Celju kot devetmesečno dojenčico odtrgali od domačih in jo predali nemškemu častniku in njegovi mlajši ženi, do zadnjih let, ko so se nitke razpletle in končno ve, kdo je.

Da je posvojena, je po naključju izvedela pri enajstih letih, da ni nemškega rodu pa pri petnajstih, ko je na plakatu zagledala svojo sliko. Rdeči križ je namreč na ta način poskusil najti nekaj otrok iz programa Lebensborn, ki so prišli iz drugih držav. Izvedela je, da prihaja iz nekdanje Jugoslavije. Sledilo je brskanje po arhivih, dolgotrajno, polno presenečenj in razočaranj pa tudi ugank, ki so se dolga leta zdele nerešljive. Avtobiografska pripoved je napisana v sodelovanju s Timom Tatom, izkušenim angleškim avtorjem številnih dokumentarnih filmov in knjig. Za prevod dela je poskrbela Maja Kraigher.

ZGODOVINA BRAZILIJE - KNJIGA O PESTRI ZGODOVINI NAJVEČJE DRŽAVE JUŽNE AMERIKE

Zgodovina Brazilije Borisa Fausta je izčrpno delo o preteklosti največje države Južne Amerike. Knjiga opisuje bogato zgodovino države od prihoda Portugalcev v novi svet v 16. stoletju in vse do začetka 21. stoletja. Zgodovina Brazilije pokriva skoraj poltisočletno obdobje, Fausto pa opisuje politične, gospodarske in kulturne spremembe ter dogodke, ki so zaznamovali življenje v državi, ki se je iz avtoritarnega režima razvila v sodobno demokracijo. Dolg proces se je še posebej intenzivno odvijal od 19. stoletja naprej, pomembno pa ga je zaznamovala neodvisnost leta 1822 ter vzpostavitev etnično izjemno raznolike nacije s skupnim jezikom, ki temelji tudi na zapuščini uničenja domorodskih ljudstev, suženjstva ter množičnega priseljevanja. Zadnje obdobje brazilske zgodovine je popisal Faustov sin Sergio, politolog, ki se je osredotočil na brazilsko svetovno gospodarsko vlogo, demokratični razvoj ter izzive sodobnega časa.

Boris Fausto je brazilski zgodovinar, politolog in pisatelj ter predavatelj na Univerzi v Sao Paulu. Med drugim je raziskoval politično zgodovino Brazilije, množično priseljevanje in avtoritarno razmišljanje. Delo sta poslovenili Barbara Juršič in Jasmina Markič.

LIHOŽERCI ZA VEDNO - NOVA KNJIGA O BITJIH, KI JEDO NOGAVICE

Knjiga Lihožerci za vedno češkega pisatelja Pavla Šruta je sklepni del avtorjeve trilogije o Lihožercih. Junaki so nenavadna, človeškim očem nevidna bitja, ki se prehranjujejo zgolj z eno, levo oziroma liho nogavico iz posamičnega para. Že predhodna romana Lihožerci in Lihežerci se vračajo sta požela izjemen uspeh med slovenskimi bralci. K vrednosti knjige v veliki meri pripomorejo zanimive, simpatične in natančno izrisane podobe Galine Miklinove. Vse tri knjige o Lihožercih je prevedel Peter Kuhar.