Klasični Laibachi iz 80. let tudi uradno odprli ljubljanski program v Pulju

Laibach Kunst Maschine je kolektiv poimenoval razstavo, ki se v cerkvi Svetih src, zgrajeni v začetku prejšnjega stoletja z elementi poznobaročnega klasicizma, razteza v glavni in obeh stranskih ladjah. Instalacija se nanaša pretežno na estetiko Laibacha iz 80. let prejšnjega stoletja.

Tudi koncert, slabo uro trajajoča elektronika, spremljana z vizualijami, je bila, tako kot prostorska postavitev, po besedah člana kolektiva Janija Novaka neke vrste rekonstrukcija klasičnega Laibachovskega koncerta z začetka 80. let. In zakaj obrat v preteklost? Novaku se zdi, da so 80. leta ponovno popularna zato, "ker so ljudje ostali brez pravih idej, kako iti naprej in se zato vračajo nazaj".

"Za nas pa je to logičen proces: mi delamo vedno par korakov nazaj in potem par korakov naprej. To je pač Laibachovska metoda, imamo jo vpisano že v našem osnovnem programu, ki se imenuje retroavantgarda. Vsake toliko časa se vrnemo nazaj, da pogledamo, če naši temelji še stojijo," je povedal pred nastopom.

Če so Laibach pred leti razprodali puljsko areno, so tokrat "razprodali" sakralni objekt. Po uvodnih nagovorih predstavnikov Pulja in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je tudi ob tej priložnosti omenil, da se mu zdi Ljubljana najlepše mesto na svetu, je koncert odprl posebni gost - "častitljivi" Peter Mlakar, ki je s pridigo s kora prvi preizkusil akustiko cerkve.

Laibachi so predstavljanje slovenske kulture in umetnosti v Pulju, ki se bo pod naslovom Ljubljana bere vrstila do 11. decembra, uradno odprli tretji dan sejma, in to ravno 3. decembra, ko je v Sloveniji Ta veseli dan kulture.

Vendar pa to ni bil prvi dogodek. Dopoldne je bila gostja t.i. zajtrka z avtorji antropologinja Svetlana Slapšak, ki je pretresla različne teme, od begunstva in feminizma do otrokovih pravic, na temo beguncev pa se je popoldne pridružila še novinarju Boštjanu Videmšku in fotografu Juretu Erženu ob njuni knjigi Na begu. Dogodka se je udeležila tudi slovenska veleposlanica v Zagrebu Smiljana Knez.

Kot regionalna gostja puljskega sejma, ki ga obišče kakšnih 60.000 ljudi, sicer Ljubljana, Unescovo mesto literature, "bere" na samostojni stojnici tik pred osrednjih razstavnim prostorom. Na njej so razgrnjena različna dela slovenskih pisateljev in pesnikov, med drugim Svetlane Makarovič, Katarine Marinčič, Mojce Kumerdej, Gorana Vojnovića, Cirila Zlobca in Toneta Pavčka, monografije likovnih umetnikov, knjige, ki so jih podpisali slovenski novinarji, ter slikanice. Najdeta se tudi Bartolov Alamut in Kosovelova poezija, predstavljen je tudi Tomaž Humar.

Mateja Demšič in Renata Zamida, predstavnici javne agencije za knjigo in Mestne občine Ljubljana, ki sta program pripravili, sta zaenkrat videno slovensko kulturo in njene avtorje v Pulju ocenili pozitivno. "Mislim, da je vtis, ki smo ga pustili doslej, sijajen," je za STA povedala prva. Druga pa je presodila, da polno zasedene knjižne predstavitve in koncert Laibachov kažejo, da zanimanje za literaturo in kulturo sosedov obstaja. Obe sta tudi prepričani, da bi se lahko letošnji Pulj, kljub siceršnji neprimerljivosti, izkazal kot dobra izkušnja pri pripravah na knjižni sejem v Frankfurtu, za katerega se Slovenija poteguje po letu 2020.