V Narodnem muzeju Slovenije sprehod skozi slovensko umetnost 90. let

Ustanovitelj in direktor zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. Tadej Pogačar je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da je Druga eksplozija - 90. leta večletni izobraževalni in raziskovalni projekt, ki je nastal v sodelovanju njegovega zavoda in Koroške galerije likovnih umetnosti. Doslej je vključeval serijo javnih predavanj in študijski razstavi v Centru in Galeriji P74 v letih 2014 in 2015, posvečenih širšemu kulturnemu in družbenemu kontekstu 90. let.

Projekt je zrasel iz ideje, da bi bilo omenjeno poglavje v slovenski umetnosti, ki je bilo sicer predstavljeno po posamičnih opusih, vredno bolj poglobljeno in pregledneje obdelati. Po besedah Pogačarja je bil določen segment umetniške produkcije v 90. letih zelo drugačen od splošne postmodernistične prakse, ki je tedaj prevladovala.

"Skupne poteze so, da je tedaj prišlo do novega zanimanja za socialne teme, politizacijo, za institucionalno kritiko ter za prevpraševanje družbenih in spolnih vlog. Nekatere teme so se sicer pojavljale že v 80. letih, bistveno pa je, da se je v 90. te teme prevpraševalo in problematiziralo na intimnejšem, osebnem nivoju," je pojasnil.

Na razstavi bodo na ogled dela 13 umetnikov in umetnic, ki so bili v 90. letih najbolj dejavni in veljajo danes za osrednje osebnosti slovenske umetnosti, nekateri so tudi priznani profesorji. Vsak umetnik bo predstavljen s približno dvema deloma, ki pa niso nujno njihova najodmevnejša. Pri izboru so se osredotočali bolj na to, da dela niso bila že dlje na ogled, oziroma niso bila razstavljena v minulih dveh letih.

Pogačar se na razstavi predstavlja z muzejsko intervencijo Umetnost zgodovine - skozi telo 1994-2016, Vuk Ćosić pa s svojevrstno serijo piktogramov, naslovljeno History of Airports. Med zanimivejšimi je predstavitev v 90. letih mlade umetnice Janje Žvegel, ki je skupno ustvarila štiri ali pet markantnih projektov in se nato od umetnosti poslovila. Na ogled so podobe iz performansov Squash in Atelje. Razstavljeno je tudi delo Where is The Line Franca Purga, ki je v Galeriji Škuc izvedel zakol mladega goveda medtem, ko so se v sosednjem prostoru obiskovalci gostili z zakusko.

Direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik je spomnila, da je muzej, ki bo leta 2021 obeležil 200-letnico ustanovitve, v svojih začetkih izvajal tudi galerijsko dejavnost, šele kasneje so se iz tedanjega Deželnega muzeja razvile druge institucije, ki sedaj vršijo javno službo na področju umetnosti. S tokratno razstavo si želijo opozoriti prav na to, da je bila galerijska dejavnost pri njih nekoč doma.

Po "centralni" razstavi v Narodnem muzeju Slovenije bodo 15. decembra odprli še postavitvi v Galeriji P74 in Galeriji Škuc, prostorih, ki so bili v prestolnici v 90. letih po besedah Pogačarja ključni za podporo nekomercialne, raziskovalne in kritične umetniške produkcije. Vse tri postavitve tvorijo skupno celoto in jih je, kot je dejal, vredno obiskati, saj so nekateri umetniki predstavljeni zgolj v manjših galerijah. V Narodnem muzeju Slovenije bo razstava na ogled do 12. februarja.