V MGLM leto 2017 v znamenju Plečnika in srednjeveške Ljubljane

Kot je za STA povedal direktor MGML Blaž Peršin, želijo že v prihodnjem letu, ko bo minilo 145 let od rojstva in 60 let od smrti Jožeta Plečnika, začeti priprave na obeleževanje 150. obletnice arhitektovega rojstva. Poleg tega želijo arhitekta vzpostaviti kot ikono mesta Ljubljane, saj je prav Plečnik Ljubljani dal tisti poseben pečat, po čemer se loči od drugih mest. "Poznamo baročna mesta, mesta z bogato dediščino antike, secesije. Vse to ima tudi Ljubljana, ob tem pa ima še dodatno značilnost - Plečnikovo noto, ki ji daje poseben čar," je povedal Peršin.

Plečnik, ki je s svojimi potezami odločilno zaznamoval Ljubljano, pa je za seboj zapustil tudi številne nerealizirane projekte. Te bodo predstavili na razstavi, ki jo bodo v sodelovanju z zavodom Ljubljanski grad pripravili v Kazematah. Postavitev bo po Peršinovih besedah osvetlila tudi Plečnikov pogled na prenovo Šanc na Ljubljanskem gradu. V Plečnikovi hiši v Trnovem bodo že v začetku leta razstavili doslej neznane fotografije Plečnikovega paviljona na Brionih.

Predvsem pa si želijo, kot je poudaril Peršin, Plečnikovo dediščino v Ljubljani vzpostaviti kot odprto muzejsko zbirko na prostem, kjer je dela mojstra Plečnika mogoče spoznavati v živo in na licu mesta. Obiskovalcem bodo pri tem v lahko pomoč sodobne tehnologije, publikacija in vodstva.

Kot je še povedal Peršin, je Plečnikova hiša v Trnovem, ki je vrata za obiskovalce po obsežni prenovi ponovno odprla septembra lani, tudi med nominiranci za evropski muzej leta - EMYA. Nagrado podeljuje Evropski muzejski forum (EMF), ki ga je 1977 pod pokroviteljstvom Sveta Evrope ustanovil priznani angleški muzejski strokovnjak in publicist Kenneth Hudson. Dobitnik nagrade bo znan maja.

Od sredine novembra bo v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled razstava, ki bo po odmevnih arheoloških razstavah Kolo, 5200 let in Emona: mesto v imperiju, obravnavala razvoj srednjeveške Ljubljane.

Kot je za STA povedal Martin Horvat iz kustodiata za srednji vek, smo doslej zgodnje srednjeveško obdobje na ožjem ljubljanskem prostoru poznali zgolj po skromnih materialnih ostankih, kot so nakit ali deli noše, ki so se ohranili v grobovih. Nova odkritja arheoloških raziskav v starem mestnem jedru pa kažejo, da je grobne najdbe mogoče povezati z ostanki lesene arhitekture. Ti dokazujejo, da zametki srednjeveške Ljubljane segajo vsaj v 11. stoletje.

Iz teh predurbanih naselbinskih jeder pod utrjenim grajskim gričem se je po Horvatovih besedah rojevala srednjeveška Ljubljana. V prvi polovici 13. stoletja je dobila mestne pravice in s tem poleg sejemskih pravic tudi mestno obzidje. Da je imela trdno obzidje, dokazujejo rezultati arheoloških raziskav mestnega fortifikacijskega sistema na Vodnikovem in Kongresnem trgu.

V 15. in 16. stoletju je bila z več kot 5000 prebivalci uveljavljeno trgovsko središče, z gospodarskim, političnim in kulturnim potencialom pa je Ljubljana obvladovala vse ozemlje današnje osrednje Slovenije.

Na razstavi, ki bo združila okoli 300 muzealij, bodo po Horvatovih besedah prvič razstavljeni predmeti, najdeni na Adamič Lundrovem nabrežju in Krojaški ulici ter grobni pridatki iz največjega srednjeveškega pokopališča, ki je bilo leta 2011 raziskano na Njegoševi ulici.

V prihodnjem letu bodo po Peršinovih napovedih v Mestnem muzeju Ljubljana začeli snovati tudi novo stalno razstavo, ki jo bodo odprli v letu 2018. Stalno razstavo, ki je na ogled že več kot desetletje, želijo prevetriti in ji dati nove poudarke.