V pariškem Louvru prihodnje leto Vermeer in mojstri žanrskega slikarstva

Francoski novinar in umetnostni kritik Theophile Thore-Bürger je v poznem 19. stoletju Vermeerja označil kot "Delftsko sfingo". S to oznako je želel predvsem promovirati enigmatično podobo slikarja, ostalo je naredil mit o samotarskem umetniku. Vendar pa Vermeer svojega mojstrstva ni dosegel v izoliranosti od umetnostnega dogajanja tistega časa.

Kot bo pokazala razstava, na kateri bodo od njegovih na ogled tudi dela drugih umetnikov zlate dobe nizozemskega slikarstva, ki so se specializirali za slikanje prizorov iz vsakdanjega življenja, je bil vpet v mrežo slikarjev, ki so se s svojimi deli medsebojno navdihovali, drug drugega občudovali ter drug z drugim tudi tekmovali.

Kot piše na spletni strani muzeja, bodo z deli na razstavi med drugim zastopani Gerrit Dou, Gerard ter Borch, Jan Steen, Pieter de Hooch, Gabriel Metsu, Caspar Netscher in Frans van Mieris.

Čeprav so ustvarjali v različnih mestih, njihove slike povezujejo podoben stil, teme, kompozicije in slikarske tehnike. Posledica omenjenega rivalstva pa je bila predvsem izjemna kakovost slik. In čeprav bi o Vermeerju v tem kontekstu lahko razmišljali kot le enem izmed njih, bo razstava, kot so zapisali v muzeju, izpostavila njegovo individualnost. Razstava bo na ogled do 22. maja.

Jan Vermeer (1632-1675) se je rodil v Delftu. O njegovem življenju je malo zanesljivih podatkov. Večino časa je preživel v rojstnem kraju. Od leta 1653 je bil član slikarskega ceha. Ohranjenih je približno 40 njegovih del.

Mojstrsko je obvladal igro svetlobe in perspektivo. Znan je po jasnih, umirjenih interierjih, naslikanih z vsemi podrobnostmi, vendar v mehki, poetični luči in harmoničnih barvah. V enakem stilu je ustvaril tudi nekaj vedut in slik z nabožno vsebino.