Na hitro prelistano 10.12.2016 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 10. decembra - Pri založbi Modrijan so v zbirki Bralec izdali roman japonskega pisatelja Takašija Hirajdeja Pride mačka na obisk, pri Cankarjevi založbi pa delo Mihe Kovača in Roka Gregorina Ime česa je konec knjige. Pri založbi Miš je izšel roman ameriške pisateljice Edith Wharton Običaji dežele, pri založbi Morfem pa slikanica o Williamu Shakespearu.

Ljubljana.
Strokovna monografija Gregorina Kovača Ime česa je konec knjige.
Foto: STA

Ljubljana.
Roman Pride mačka na obisk japonskega avtorja Takašija Hirajdeja.
Foto: STA

Ljubljana.
Roman Običaji dežele pisateljice Edith Wharton.
Foto: STA

Ljubljana.
Slikanica William Shakespeare: njegove komedije, zgodovinske igre in tragedije avtorjev Anne Claybourne in Timothya Knapmana. Ilustrirala jo je Adria Meserve.
Foto: STA

PRIDE MAČKA NA OBISK - PRVI POSLOVENJENI ROMAN JAPONSKEGA PISATELJA TAKAŠIJA HIRAJDEJA

Roman ponuja prvoosebno pripoved moškega sredi 30. let, ki z ženo živi v najeti hiški z vrtom na posestvu starejšega premožnejšega para v mirnem koncu Tokia. V predvidljivi vsakdan mladih zakoncev brez otrok in domačih živali, ki se skromno preživljata z urednikovanjem in branjem pozno v noč, nekega dne vstopi sosedova mačka Pikica. Njeno sprva plaho obiskovanje postane sčasoma smisel njunega življenja, očarana nad njeno ljubkostjo, živahno, a nestanovitno naravo in vseskozi skrivnostnim prihajanjem in odhajanjem, začneta zanjo skrbeti. V tok zgodbe, ki ga poganja skrivnostna obiskovalka, se vpletajo še v pretanjeni maniri odličnega opazovalca izpisane podobe hiške in vrta, sosedov in najemodajalcev pa tudi življenja na Japonskem v obdobju nepremičninskega balona v drugi polovici 80. let ter neogibnega zloma, ki je državo pahnil v globoko recesijo.

Japonski lirik, pisatelj in literarni kritik Takaši Hirajde (1950) je začel poezijo pisati že kot študent. Pozneje je bil urednik na tokijski založbi Kavade Šobo, zdaj vodi malo založbo via wwalnuts. Piše pesmi, zgodbe, potopise in eseje; za poezijo je prejel več pomembnih japonskih nagrad. Za pričujoči prozni prvenec iz leta 2001 je prejel eno izmed japonskih literarnih nagrad in bil nominiran za prestižno Mišimovo nagrado. Roman je bil preveden v vrsto jezikov, za slovenski prevod je poskrbel Iztok Ilc.

IME ČESA JE KONEC KNJIGE - DELO O SLOVENSKEM KNJIŽNEM TRGU

Knjiga odpira vprašanja, kot so, ali knjižne statistike potrjujejo napovedi o koncu knjige, ima tudi smrt knjige svojo zgodovino, kako pojav angleščine kot globalnega svetovnega jezika vpliva na evropsko in slovensko knjižno produkcijo ter kako nastajajo knjižne uspešnice v svetu in kako pri nas.

Avtorja se sprašujeta tudi, kakšne iracionalne poteze vleče tista "skrita roka", ki uravnava slovenski knjižni trg in na kakšen način to vpliva na intelektualno in duhovno sliko Slovenije ter ali drži, da je na področju knjige javni sektor prerasel zasebnega in pri tem prevzel njegove obrazce obnašanja. Na ta in še mnoga druga vprašanja avtorja odgovarjata s številnimi statističnimi podatki in študijami primerov.

Miha Kovač je trenutno redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti, Rok Gregorin pa se v Mladinski knjigi ukvarja z analizami slovenskega knjižnega trga.

OBIČAJI DEŽELE - ROMAN KOT PARABOLA KAPITALIZMA IN MATERIALIZMA PRVEGA DESETLETJA 20. STOLETJA

Protagonistka romana Undine Spragg je zapeljiva mlada ženska z enim samim jasnim ciljem - da se uveljavi v newyorški visoki družbi. Je neizobražena, netaktna in snobovska, vsa njena dejanja poganjajo nečimrnost, pohlep, lenoba in zaverovanost vase. Kot ločenka ima v New Yorku kar nekaj težav, ko se skuša ponovno vključiti v družbo, zato se vrne v Pariz skupaj s starši, a tudi tam začne spletkariti. Bralec protagonistko spremlja na njeni poti, na kateri se zaradi svoje trmaste odločenosti, da ji bo uspelo, in čezmerne sebičnosti niti najmanj ne ozira na občutke ali položaj drugih. Roman, ki je izšel leta 1913, velja za avtoričino literarno mojstrovino. Delo je tudi ostra parabola kapitalizma in materializma prvega desetletja 20. stoletja, vendar pa se Whartonova ne zateka v moraliziranje, temveč to prepušča kar bralcu, medtem ko sama ustvarja briljantno čisto sliko neke dobe in določenega kroga ljudi. Roman je prevedla Meta Osredkar.

Edith Wharton (1862-1937) se je rodila v premožni newyorški družini. Njen prvi literarni uspeh je bil roman Hiša veselja, ki je izšel leta 1905. V svoji karieri je objavila 16 romanov in novel, osem zbirk kratke proze, več neleposlovnih del in dve zbirki poezije. Njen največji literarni dosežek je bil roman Čas nedolžnosti (1920), za katerega je prejela Pulitzerjevo nagrado. Prav tako je prejela francosko legijo časti za človekoljubno delo med prvo svetovno vojno, leta 1923 pa je bila prva ženska, ki je prejela častni doktorat univerze Yale. Bila je tudi članica Nacionalnega inštituta za umetnost in književnost in Ameriške akademije za umetnosti in književnost.

WILLIAM SHAKESPEARE - NJEGOVE KOMEDIJE, ZGODOVINSKE IGRE IN TRAGEDIJE

Pričujoča slikanica, ki jo podpisujejo Anna Claybourne in Timothy Knapman ter ilustratorka Adria Meserve, prinaša zgodbo moža, ki je napisal najbolj priljubljene igre vseh časov, in pripoved o njegovi družini, družbenem okolju, kraljici in državi. Slikanica bo mladega bralca popeljala v London na srečanje z njegovo skupino igralcev in na obisk gledališča, kjer se bodo seznanili z njegovimi igrami - komedijami, zgodovinskimi igrami in tragedijami. To so: Sen kresne noči, Kar hočete, Mnogo hrupa za nič, Vihar, Rihard III., Henrik V., Romeo in Julija, Julij Cezar, Hamlet, Othello, Kralj Lear in Macbeth. Besedilo je prevedla Branka Dobovšek Dekleva.