Pri Sanjah knjiga p. Gržana ter delo o Almi Karlin in njenih moških

Gržan v prvih poglavjih knjige, ki se ji januarja obeta nadaljevanje, opisuje fenomen ekonomizma, ki ga sam imenuje hrematizem, saj to po njegovih besedah ni ekonomija, pač pa "v ovčjo kožo oblečena zver". Ekonomija je podobna skrbi za dom, kjer se upošteva vse člane družine in se poskrbi za najšibkejše, medtem ko hrematizem pomeni kopičenje denarja na račun drugih, pri čemer izbrani posamezniki poglabljajo revščino večine, je pojasnil. S knjigo želi Gržan razkrinkati to smer, ki se predstavlja kot edina možna rešitev, pa vendar so jo že antični misleci označili za skrajno neetično in nedopustno.

V knjigi spregovori tudi o procesu sprave. Kot je povedal na predstavitvi knjige, smo Slovenci zelo raznoliki. To je primerjal z večglasnostjo v zboru in pojasnil, da v njegovem kraju pojejo tudi šestglasno. Ohranjanje te večglasnosti ob dobrem pevovodji, ki glasove uskladi in s tem doseže harmonijo, je pravo mojstrstvo, je menil.

Obenem smo Slovenci po Gržanovem mnenju tudi zelo občutljivi ter zato dovzetni "za zlorabe, ki nas vodijo v konflikte, razdor in disharmonijo. Nihče nas ne usposablja za življenje v harmoniji, ki se začne z zavedanjem lastne občutljivosti, zato se hitro spustimo v dvoboj, lahko celo poboj", je dejal. Kot je dodal, se boji, "da bi tudi danes, če bi dozorel trenutek, kot med drugo svetovno vojno, kljub geslu Nikoli več vojne! ponovno prijeli za orožje". Po Gržanovem prepričanju je bilo žrtev med vojno na obeh straneh preveč, da bi smeli danes tehtati in označevati ene za žrtve druge za krivce, kar sicer, kot pravi, "počnemo že 25 let".

Alma Maksimiljana Karlin je živela v času, ko so žensko, ki se je "želela izogniti obveznostim zakona", lahko prikrajšali za državljanske pravice, je besede Svetlane Slapšak povzela avtorica monografije o Almi Karlin in njenih moških. "A ona si je drznila iti po tej samotni poti popotnice in literarne ustvarjalke" je dodala.

Med osrednjimi moškimi liki, ki so zaznamovali življenje Alme Karlin, je bil nedvomno njen oče, ki ji je bil zelo blizu, a je pri njenih osmih letih umrl. Kot najstnica si je pet let dopisovala s plemiškim fantom iz Laškega, za katerega se je izkazalo, da je bil le plod domišljije njihove služkinje Mimi. To jo je po besedah Jerneje Jezernik močno prizadelo in vplivalo tudi na nadaljnje odnose z moškimi, ki so ostajali le na platonski ravni.

Pozneje je bil sicer zaročena s kitajskim mandarinom Yujem Singom Jungom Lingom, ki je bil tudi navdih za roman Moj mali Kitajec, bila zaljubljena v perujskega pesnika z vzdevkom Atahualpa ter Japonca, ki ga je opisovala z gospodom I, blizu ji je bil tudi protinacistični upornik Joachim Bonsack, ki mu je nudila skrivališče. Med pomembnimi moškimi v Alminem življenju je bil tudi njen založnik Lois Hammer.