Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PODREDITEV - RAZVPITI ROMAN HOUELLEBECQA

Roman Podreditev v izvirniku Soumission je izšel na dan napada na časopis Charlie Hebdo, na čigar naslovnici časnika je bil tistega dne prav Houellebecq, ki razcapan in brez zob pravi: "Leta 2015 bom ostal brez zob, leta 2022 se bom šel ramadan". Kontroverzni pisatelj, ki je muslimane razburil že leta 2001 z izjavo, da je islam "najbolj neumna religija", se je zato umaknil iz Pariza in se v javnosti prvič prikazal šele na letošnjem knjižnem sejmu v Kölnu.

V svojem šestem romanu je Houellebecq opisal spremembe v Franciji leta 2022, ko na predsedniških volitvah Stranka muslimanskega bratstva porazi skrajno desno Nacionalno fronto. Roman je pripoved o iskanju smisla, inteligentna politična (anti) utopija in uničujoča satira, ki razkriva pritlehen egoizem posameznikov. Za prevod dela je poskrbela Mojca Medvedšek.

Michel Houellebecq (1958) velja za enega najbolj znanih sodobnih francoskih pisateljev. Njegova dela so prevedena tudi v slovenščino, med njimi romani Razširitev področja boja, Lanzarote, Osnovni delci, Platforma, Zemljevid in ozemlje.

PUŠČAVA, KLET, KATAKOMBE - RAZMIŠLJANJA ANJE RADALJAC

"Za trajno spremembo bi bilo treba prekopati celotno puščavo, zmleti to kamnito podlago v vroč, nikoli mirujoč drobir. Jo, morda, pretopiti v lavo; ali ne preži pod peščenimi, zemeljskimi, kamnitimi plastmi nemirni, tekoči ogenj? Knjiga Anje Radaljac si z največjo možno neizprosnostjo zadaja to nalogo, ki je prav v tem, da je v danem horizontu možnosti nemogoča, realna in nujna," je v predgovoru dela zapisal Miklavž Komelj.

Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Prvenec, roman Polka s peščenih bankin, je izdala leta 2014. Pri pisanju tako kritik kot publicističnih besedil in literarnih tekstov jo zanima predvsem, kako se skozi različne družbene mehanizme, med katere šteje tudi literaturo, vzpostavlja odnos do drugega.

PRAVI DOGODEK - ROMAN IZPOD PERESA SODOBNEGA ČEŠKEGA PISATELJA

Češki pisatelj Emil Hakl v romanu Pravi Dogodek "odgovarja" na vprašanja, kot so, kaj lahko stori povprečen posameznik, ko mu zaradi smešno majhnega dolga zarubijo celo hišo, ko njegova žena zaradi tega konča v umobolnici, ko mu iz rok izpulijo stanovanje, v katerega je vložil vse prihranke in ko zaradi brezobzirnosti pravnikov naredi samomor njegov bližnji sorodnik. Taka in podobna vprašanja si med pogovori o računalniških igricah, ob pitju doma narejenega kalvadosa in pripovedovanju zabavnih anekdot o raznih prijateljih, znancih in neznancih zastavljajo trije moški srednjih let.

Emil Hakl, čigar pravo ime je Jan Beneš, se je rodil leta 1958 v Pragi, kjer živi in ustvarja. Na konservatoriju Jaroslava Ježka je študiral pisanje besedil, pozneje pa je opravljal različne poklice. V 80. letih je pisal predvsem poezijo in dramska dela, prozna dela je začel ustvarjati leta 1998. Izdal je več zbirk kratke proze in romanov, pričujoči v prevodu Anje Sredić je njegovo prvo poslovenjeno delo.

DO KONCA JEZERA IN NAPREJ - DRUGA MLADINSKA KNJIGA, POSTAVLJENA V ČAS KOLIŠČARJEV

Knjiga Do konca jezera in naprej sledi delu Deček Brin na domačem kolišču. Tokrat Brin spozna deklico Črno s sosednjega kolišča. Skupaj se odpravita na nevarno pot, ki se srečno konča predvsem zaradi dekličine iznajdljivosti. Junaka dobita nove prijatelje na kopnem, prihod črede starodavnih živali pa napove novo dobo.

Zbirka Zgodbe s konca kamene dobe je namenjena bralcem konca prvega ter tistim v drugem bralnem obdobju. Primerna je tudi za oklevajoče bralce drugega in tretjega bralnega obdobja. Tematika življenja koliščarjev je predstavljena skozi napete zgodbe dečka Brina. Na koncu knjige je dodatek, kjer so pojasnjeni posamezni pojmi in navedeni viri, ki dokazujejo, da so zgodbe ustvarjene na podlagi zgodovinskih dejstev. Besedilo dopolnjujejo črno-bele ilustracije Jureta Engelsbergerja.

Sebastijan Pregelj (1970) je razburkal slovensko literarno javnost že leta 1996 z zbirko kratkih zgodb Burkači, skrunilci in krivoprisežniki, njegov romaneskni prvenec Leta milosti (2004) je bil nominiran za nagrado kresnik. Pozneje se je zanj potegoval še z romani Na terasi babilonskega stolpa (2009), Mož, ki je jahal tigra (2011) in Kronika pozabljanja (2015) Njegove zgodbe so uvrščene v antologije, ki so izšle v nemškem, slovaškem, poljskem in angleškem prevodu.