Bibilofilska izdaja Sikstinska kapela omogoča posebno doživetje znamenitih poslikav

Po besedah urednika Tineta Logarja je prestižna izdaja plod letošnje ekskluzivne fotografske kampanje, katere cilj je zavarovanje Sikstinske kapele. Vsak kupec bo namreč z nakupom prispeval k varovanju te neprecenljive kulturne dediščine človeštva. Ob nakupu knjige bo zato prejel tudi tabulo gratulatorio - častno listino plemenitih in zaslužnih varuhov kulturne dediščine.

Za fotografiranje, ki je potekalo prvič po restavriranju fresk med letoma 1977 in 1999, so po Logarjevih besedah uporabili najsodobnejšo vrhunsko digitalno tehnologijo. Fotografirali so mesec dni ponoči, tri do pet metrov visoko od tal, saj je čez dan kapela odprta za obiskovalce. Za pridobitev dovoljenja za fotografiranje ob zagotovitvi vseh varnostnih in drugih pogojev so se izvajalci kampanje z Vatikanom dogovarjali štiri leta.

Fotografije po Logarjevih besedah prikažejo tudi oddaljene podobe, ki jih sicer ob obisku kapele ni mogoče videti. Kot je še povedal, bi lahko po njih ob morebitnih naravnih nesrečah tudi do potankosti obnovili oziroma rekonstruirali freske.

Naklada knjige je, kot je poudaril, omejena, možnosti dotisa ali ponatisa ni. Prav tako je Vatikan omejil število izvodov za posamezne države. Mladinska knjiga je bila po njegovih besedah med prvimi, ki se je vključila v projekt. V slovenskem jeziku je tako izšlo 50 oštevilčenih izvodov, v katerih ob slovenskem teče besedilo v angleškem jeziku. Kot je povedal za STA, jih je dobra polovica že našla kupca. Avtor besedila je Antonio Paolucci, direktor Vatikanskih muzejev in eden največjih strokovnjakov za italijansko renesanso.

Vsaka od treh ročno vezanih knjig vsebuje 254 barvnih strani z merami 43,5 x 61 centimetrov. Več kot 40 odstotkov vseh slik je v naravni velikosti, med njimi je več tristranskih prilog. Prva knjiga predstavi Poslednjo sodbo, druga strop in tretja freske iz 15. stoletja na stenah kapele.

V Sikstinski kapeli, ki je del Apostolske palače in ki jo je dal zgraditi papež Sikst IV, je po besedah prevajalke Irene Trenc Frelih prikazano celotno življenje Rimskokatoliške cerkve. Freske na stenah kapele, ki so nastale med letoma 1481 in 1483, prikazujejo prizore iz Mojzesovega in Jezusovega življenja. Naslikali so jih Botticelli ter drugi vidni florentinski in umbrijski umetniki na povabilo papeža Siksta IV. Strop krasijo znamenito Michelangelovo Stvarjenje sveta in drugi prizori, oltarno steno pa njegova Poslednja sodba.

Po besedah strokovnjaka za renesančno kulturo Igorja Škamperleta poslikave v Sikstinski kapeli prikazujejo odrešenjsko zgodovino človeštva. Poslikavo stropa je Michelangelu naročil papež Julij II. Michelangelo, ki je bil posebna figura z močnim značajem, je celoten strop - 520 kvadratnih metrov površine - poslikal sam med letoma 1508 in 1512. Večino časa je slikal v skoraj nemogočih pogojih, več kot 20 metrov nad tlemi ter 1,5 metra pod stropom, slikal je tudi 18 ur dnevno.

Poslednjo sodbo je Michelangelu naročil papež Pavel III., nastajala je od leta 1534 do leta 1541. Tudi tu je umetnik ves čas delal sam. Na 180 kvadratnih metrih površine je naslikal več kot 300 likov. Na odrti koži, ki jo v rokah drži sv. Jernej, je naslikal tudi svoj avtoportret.